info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
8. 6. 2006

Ljubljanica in "Ljubljančani"

Stojan Kaučič, Kotnikova 17, Ljubljana
Vsaka akcija ali prireditev, ki prispeva k oživitvi Ljubljanice in njenih bregov je vnaprej vredna vsake pohvale in spodbude, vendar ob tem vedno znova naletimo na probleme, ki jih lahko primerjamo z oživljanjem ljubljanskih trgov in parkov, kjer je dogodek "in" če se dogaja na Prešernovem trgu, ali pa v naslabšem primeru na Kongresnem trgu ali sredini parka Zvezda - ne oziraje se na to, ali dogodek sodi v to okolje in je kasnejša "kolateralna" škoda na okolju in mestnem inventarju v primerjavi z pomembnostjo dogodka spejemljiva ali ne. Prav tako je z dogodki na Ljubljanici, ki to so, če se dogajajo med Šuštarskim mostom in Tromostovjem - ob tem pa se zanemarjajo obrežja Ljubljanice, kjer je vsaj še za sedaj stik z reko, obvodnimi površinami in življenjem na vodi pristnejši in bolj neposreden kot v strogem delu mesta.

Morda je "izvirni" greh tudi v opevani ureditvi bregov Ljubljanice mojstra Plečnika - trditev, ki je za današnjo stroko preučevalcev arhitekturne dediščine skoraj bogokletna - vendar je dejstvo, da je s poglobitvijo struge in betonskimi opornimi zidovi, katerih oblikovanje ostaja nesporna arhitekturna kvaliteta reka izgubila stik s svojimi dotedanjimi uporabniki in občudovalci in postala v ožjem delu Stare Ljubljane nekakšen "urbani kanal" kjer je stik z vodo možen le na nekaj skopo odmerjenih dostopih, pa še ti danes ne ustrezajo niti najosnovnejšim standardom varnosti, ki so danes pričakovani na veliko manj problematičnih javnih površinah.

Poizkusi, da bi oživili tako imenovana "pristanišča" - seveda spet v strogem centru mesta, so klavrno propadli (Makalonca) ali pa bolj ali manj životarijo (rečni "terminal" na Cankarjevem nabrežju za vkrcanje na bolj ali manj neugledna plovila, za katera je bil sprejet celo mestni odlok, in ki po reki vozijo bolj ali manj kot ljubljanski taksisti - eden do dva uradno, drugih deset pa na črno in to z vsem, kar drži vodo, nekaj deset potnikov in potrebno število gajb piva).

Poleg vseh problemov, ki jih je pač potrebno obravnavati kot zatečeno stanja pa je v zadnjem času prisotna še erupcija "mostiščarskih" idej, ki se v rednih intervalih pojavljajo v tiskanih medijih in glavah oblikovalcev mestnega prostora. Beseda mostiščarstvo je izbrana namenoma, saj se "mostogradnje" zadnje čase drži nekoliko političen prizvok in za razliko od obveznega osnovnošolskega branja Janeza Jalna - Bobri, predstavlja gradnjo novih mostov na Ljubljanici karikirano rečeno "na vsakih pet metrov".

Če pričnemo pri v zadnjih dneh omenjem mostu ob bivši tovarni Pletenine v Mostah, ki ga je potrebno nadomestiti z ustreznejšim, pri tem pa je glavni problem nekaj metrov oddaljeni železniški most, do nadomestitve Mrtvaškega mostu z novim in postavitvijo starega na sotočje Ljubljanice in Gradaščice z verjetno "sodobnimi" dodatki, saj je za omenjeno lokacijo nekoliko prekratek. Nekaj sto metrov po reki navzgor naletimo na prihodnji novi most med Roško cesto in Hrvatskim trgom, ki je celo zares potreben s prometnega stališča, vendar v nekoliko razglašenem sozvočju z opevanimi Plečnikovimi zapornicami ob stari Cukrarni in prav tako tam stoječim nekoliko "neuglednim" mostom pred otroško bolnico na Ambroževem trgu.

Če pot nadaljujemo proti Stari Ljubljani se takoj za že kar nekaj časa "pohabljenim" Zmajskim mostom z manjkajičim delom ograje zopet srečamo z nič kolikokrat "pogreto" idejo Mesarskega mostu med ljubljansko tržnico in Petkovškovim nabrežjem, ki naj bi ga izvedli po originalnih načrtih mojstra Plečnika ....

Za "kronskim draguljem" ljubljanskih mostov - Tromostovjem v njegovi neposredni bližini zagledamo bivši gradbeni oder obnove Tromostovja oziroma tako imenovano Ribjo brv, priročno bližnjico iz parka Zvezda, Ribjega trga in "dehteče" Ribje ulice do Mestne hiše oziroma Magistrata. Ideja brvi je posrečena, korektna in tudi uporabna, vendar je vprašanje, do kdaj je omenjeni projekt začasen in kdaj postane utilitarni provizorij stalni element na delih starih mojstrov pogosto upodobljene mestne vedute. Mestno "vodno areno" zaključuje Šuštarski most, ki je to samo še po imenu, saj bi glede na število betonsko cvetličnih protitankovkih ovir zaslužil popolnoma drugačno ime, Ljubljanica pa končno nekoliko "zadiha" ob enem najlepših delov ljubljanskih nabrežij do Karlovškega mosta.

Od Karlovškega mostu po strugi navzgor pa se prične odpirati pogled na Ljubljanico, kot je verjetno nekoč bila in se v z vrbami žalujkami poraslem rečnem loku skrivnostno skrije za Prulami in konča z novim Prulskim mostom, ki je bolj kot po svoji širini in nosilnosti znan kot neposredni sesed končne postaje mestnega avtobusa številka devet. Omenjeni rečni ovinek je bil risarski poligon številnih generacij slovenskih arhitektov s fakultete na Grabnu, kjer so profesorji slikanja in skiciranja vbijali v bolj ali manj odprte glave nadebudnih bodočih arhitektov in urbanistov pomen perspektive in vedutnih pogledov in katerih likovni izdelki se verjetno še vedno skrivajo v kakšni omeri prenekaterega zagovornika današnjega "mostiščarstva" na Ljubljanici. Na nekoč razvpitem družabnem kotičku Ljubljančanov - Špici - pa natečajni projekti spet predvidevajo nov most, verjetno za številne študente fakultete za živilsko tehnologijo, saj motorizirani prebivalci bližnje okolice uporabljajo enega od ljubljanskih mostov "dvojčkov" - starega in novega mostu preko Grubarjevega prekopa, od katerih je ograja starega že davno omahnila v globino pod težo let in vzdrževalskega "pišmeuhovstva". Grubarjev prekop pa je kot slepo črevo Ljubljanice do zapornice na Strupijevem nabrežju kljub predvideni gradnji trojčka ljubljanskih akademij verjetno že vnaprej obsojen na parkirišče "plavajočih koresljev" ljubljanskih rečnih prevoznikov in samooklicanih "gostincev" ter ostalih plavajočih "soap-boxov" - kar koli to že pomeni.

Zgornje razmišljanje zatorej ni bilo mišljeno kot kritika ideje oživljanja Ljubljanice v sklopu festivala Prostorož in podobnih akcij ampak kot poziv in spodbuda k razmisleku o možnosti izrabe do sedaj zanemarjenih delov nabrežij Ljubljanice, ki jih tudi občasne akcije kot Noč na Ljubljanici ali Čitalnica in galerija na nabrežju Ljubljanice še niso uspele zasidrati v spominu Ljubljančanov kot kraja sprostitve, bežnega stika z naravo ali kratkotrajnega umika iz mestnega vrveža v senco vrb žalujk in ne betona reke prečkajočih mostov in betonskim nabrežij.

Mostovi preko reke so vsekakor pomembni, tako s prometnega, kot tudi funkcionalno komunikacijskega stališča, vendar je lep dogodek in koristen sprehod tudi med enim in drugim mostom, pa čeprav sta oddaljena nekaj sto metrov. In teh nekaj sto metrov je verjetno s pogledom v prihodnost in primerno izbranim programom dejavnosti na lokacijah, ki so za to primerne, veliko bolj pomembnih kot betoniranje "bližnjic" preko reke povsod tam, kjer se ta in ta ulica slepo izteka na rečnem bregu in jo je nujno povezati s to in to ulico na nasprotnem bregu, ker se tam pač "nekaj dogaja".

In ko bo postal breg Ljubljanice tudi na danes zanemarjenih delih mesto življenja in srečevanja, bodo tudi "Ljubljančani" iz naslova komentarja izgubili svoje narekovaje.


Več:
>>Ljubljanica s plažo, kavarno, gledališčem... / TrajekT, 06.06.2006
>>Prostorož

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Ljubljancan
opomba, 9.6. 2006, 13:14

Rad bi samo opomnil na to, da mostovi niso pomembni zgolj samo zaradi prometne in komunikacijske funkcije, kot avtor navaja, temvec je lep dogodek tudi sprehod cez most, kjer se ljudje srecujejo, kramljajo, opazujejo reko, opravljajo mimoidoce,sedijo...itd

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Ljubljanica s plažo, kavarno...
>>Prostorož



na vrh