info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
21. 6. 2006

Predlog zaščite kompleksa Trga republike

Uredništvo / DAL
V okviru simpozija »PRENOVA VIDNEGA BETONA«, ki ga je v mesecu maju organizirala DOCOMOMO SLOVENIJA, je Društvo arhitektov Ljubljana predstavilo pobudo o uvrstitvi Trga republike med spomenike državnega pomena. V nadaljevanju je tekst predloga s podpisniki iz simpozija. Vabimo vse, ki predlog zaščite podpirajo, da s svojim podpisom to potrdijo.

Predlog zaščite kompleksa Trga republike kot spomenika državnega pomena:

Dnevi evropske kulturne dediščine so bili leta 2001 so bili posvečeni arhitekturi dvajsetega stoletja. To je bila priložnost, da bi ovrednotili in zaščitili novejšo slovensko arhitekturo, tisti del naše dediščine, ki tako rekoč vsak dan izginja pred našimi očmi. Prisank, Učne delavnice, Gorenjski sejem so grenke izkušnje današnjega časa, ki se ne bi smele ponoviti. Kot je nekoč rekel Frank Lloyd Wright: »Arhitektura je mati umetnosti. Brez lastne arhitekture naša civilizacija nima lastne duše.« Slovenska arhitektura ima lastno dušo. Za to je najprej poskrbel Plečnik, saj je v času, ko je bilo zelo enostavno slediti Le Corbusierjevim načelom moderne arhitekture, imel dovolj poguma in vere vase, da je ubral popolnoma svojo pot. Edvard Ravnikar se je kljub delu v Le Corbusierjevem ateljeju po vojni zavedal kvalitet svojega učitelja in je nadaljeval »slovensko« verzijo mednarodnega sloga. Vrednot Ljubljanske šole za arhitekture se tudi danes še ne zavedamo v celoti. Ne gre za zapozneli odmev dogodkov v tujini, ampak za lastno interpretacijo, ki se zaveda lastne tradicije. Odveč je govoriti o tem, da predstavlja Trg revolucije Ravnikarjev vrhunec, ki je že glede na svojo kompleksnost redek v Evropi. Gre za novo mestno jedro, izvedeno skoraj v enem zamahu z isto avtorsko potezo. Tudi leta 2001 smo ga izpostavili kot enega vrhuncev slovenske arhitekture. Podan je bil predlog za njegovo zaščito, spomeničarji so celo izdelali smernice dovoljenih posegov, potem pa je stvar zaspala. Zato se danes Društvo arhitektov Ljubljane ponovno oglaša z apelom, ki želi da bi se stvar premaknila iz mrtve točke. Zbiramo podpise tistih, ki jim ni vseeno, kaj se bo s Trgom republike zgodilo. Želimo, da je trg zaščiten, ne zato, da bi ostal zamrznjen v svoji obliki in vsebini, temveč zato, da bi vsi nadaljnji posegi (in tem se ne bo mogoče izogniti niti danes, niti v prihodnosti) spoštovali osnovno avtorsko zamisel te velike arhitekture.


Več:
>>Oblikovanje za vse letne čase / študentski natečaj za preureditev TR
>>Arhitekturni vodnik.org
>>Evidenca.org

Andrej Hrausky, DAL; Nataša Koselj, Svobodni raziskovalec DOCOMOMO Slovenija; Peter Fister, FA UL; Perme Marko, LRZVKD; Nika Leben, ZVKDS OE Kranj; Viktor Pust, ZAPS; Jernej Vidmar, študent; Ljubo Lah, FA UL; Kavčič Mateja, ZVKDS Restavratorski center; Martina Zrim, u.d.i.a.; Boris Deanovič, ZVKDS RC; Anja Premk, ZVKDS RC; Matej Zupančič, ZVKDS RC; Renata Pamič, ZVKDS OE Kranj; Maruša Zorec, FA UL; Lara Slivnik, FA UL; Lidija Dolenec, meščanka Ljubljane; Tomaž Budkovič, FA UL; Veronika Ule, FA UL; Urška Špeh, FA UL; Katja Saje, FA UL; Viktor Žigon , FA UL; Tomaž Škerlep, ZRMK; Tomaž Ebenšpanger, u.d.i.a.; Tina Mikulič, FA; Taja Zakrajšek, FA; Ana Vrhovec, FA; Rok Žgalin Kobe, FA; Rok Benda, samostojni arhitekt; Miha Skok, samostojni arhitekt; Urban Jeriha, FA; Martina Malešič, FF; Blaž Babnik Romaniuk, FA; Mojca Štuhec, FF; Darja Mrevlje Pollak; Metka Dolenec Šoba, FF; Anja Planišček, FA; Andrej Mercina, u.d.i.a.; Maja Ivanič, DAL; Aljoša Dekleva, DAL; Marjan Zupanc, DAL; Aleksander S. Ostan, DAL

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

tina gregoric
podpora predlogu, 22.6. 2006, 10:00

tina gregoric, arhitektka

Kritik
Zgodovina naj postavlja spomenike, 22.6. 2006, 10:15

Je Trg Republike res takšen dosežek? Granitni Maximarket in stolpnici še nakazujejo enotnost in smelost zasnove celotnega kompleksa. Ob nogi stolpnic prilepljena pritličja pa, ne le da so oblikovana drugače, temveč tudi izničijo osnovni izraz stolpnic - razmeroma dolge konzole na katerih visijo nadstropja. In potem je tu še Cankarjev dom, bela brezoblična gmota - slaba slovenska kopija Finlandie, za katero še do danes nismo ugotovili, kje ima glavni vhod. Je to v parku na prešernovo, na ploščadi med stolpnicama ali v kleti? Obiskovalec zato celoto zaznava kot manjše sračje gnezdo materialov, oblikovalskih prijemov in arhitekturnega jezika.
Pa tudi kot trg ne deluje najbolje. Ploščad, pod katero je garaža, slabo lovi nivoje na robovih v okolici. Posebej očitno je to ob Šubičevi pred Parlamentom, kjer štrli nad cesto skoraj za cel meter. Razliko so premostili s čudno kombinacijo brežin in stopničk. Ravnikar se ni niti malo potrudil, da bi Parlament, ki ga je zasnoval njegov sošolec Glanz, kompozicijsko vključil in povezal s Trgom. Zasnova trga pravzaprav ignorira Parlament.
Prostor med stolpnicama je nekaj posebnega, vendar zadrževanje tu ni prav prijetno. Uporabnik se počuti na prepihu, nad njim pa visijo nadstropja granita in stekla. Je Ravnikar razmišljal le o pogledu na svoja "ljubljanska vrata" z Barja na življenje Ljubljančanov med vrati pa nič? Na ploščadi pred Cankarjevim domom se razen Tihčevega Cankarja ne zgodi nič pametnega. Ureditev ploščadi je bolj slikarska, kot prostorska. Risba rimskih zidov v tanki plasti tlakov na ploščadi ne naredi nobenega vtisa, vse skupaj pa še dodatno izničijo kovinski zračniki ob steni banke. Tudi prehod na Erjavčevo je po nerodnih stopnicah in napake so zamaskirane z raznimi koriti. Je pa celoten prostor zelo primeren za postavitve PVC šotorov ob raznih prireditvah.
Območje Trga Republike je neprehodna cona za vse, ki so se prisiljeni premikati naokrog na kolesih: invalide, mame z vozički itd.
Kolekcijo Ravnikarjevih arhitekturnih poskusov pa dopolnjujejo še osamosvojitveni spomeniki arhitekta Kalamarja.
Ravnikarjev Trg so že večkrat pokazali priznanim svetovnim arhitektunim kritikom. Vendar so vsi bolj ko ne zmajevali z glavami. Razumljivo, da Ravnikarjevi študenti z DALa spoštujejo profesorjevo delo. Jim pač v življenju ni uspelo postati kaj drugega kot Ravnikarjevi učenci in se šlepati na lik in delo profesorja. Glede na preteklo prakso pa je popolnoma jasno, da bi se vsak DALovec, ki bi mu zaupali projekt na TR, požvižgal na starega in na njegov spomenik. Vsaka naloga je pač izziv, kajneda?

tine r.
kritiku, ki to ni, 22.6. 2006, 11:33

Mislim, da vem, kdo je ta vrli kritik in tudi, zakaj tako piše, ampak zaenkrat ga pustimo v anonimnosti, tako ali tako bo tam tudi ostal. Ravnikarjev trg Republike je edini slovenski kopleks znan po celi Evropi, če vprašaš v kateremkoli evropskem biroju, če poznajo dve trikotni stolpnici po katerih se je zgledovalo tooooliko arhitektov, dobiš pritrdilen odgovor in to je tudi vse kar v tujini poznajo slovenskega razen Plečnika, široko gledano seveda, gotovo se bo našel kdo in skočil, češ mene tudi poznajo. Predvsem pa je je Maximarket odličen generator dogajanja in socializacije, če ga primerjao s kompleksom Metalke in SKB-ja je pravi čudež, saj na Ajdovščini vlada popolno mrtvilo in že samo to je zadosten dokaz, da gre za izjemno delo. Kar se tiče parlamenta, se bom pa raje vzdržal komentarja, konec koncev je Ravnikar zmagal na natečaju za taisti objekt, ki je bil neprimerno boljši od obstoječega, v takih okoliščinah bi ga tudi jaz ignoriral, predvsem v upanju, da bomo nekoč dobili boljšega, ki bo moral upoštevati kontekst Trga Republike.

mojca švigelj
podpora predlogu, 22.6. 2006, 11:36

mojca švigelj, samostojna arhitektka

andreja jug
podpora predlogu, 22.6. 2006, 11:47

andreja jug- samostojna arhitektka

Kritik
spomeničarji DAL, 22.6. 2006, 12:08

Zakaj torej Ravnikarja in njegovega evropsko znanega kompleksa ni v nobeni izdaji o zgodovini evropske moderne arhitekture? Ker ga evropa ni prepoznala, bodo rekli njegovi učenci na DAL. Ampak zakaj torej DAL še ni izdal kakšne publikacije o tem evropsko znanem arhitektu in njegovem delu in tako vseh seznanil z nespornimi kvalitetami svojega profesorja? In nas konec koncev podučil, na čem utemeljuje predlog za zaščito, razen da je na TR Ravnikar doživljal svoj vrhunec.
Poziv DAL je diletantsko in vzvišeno imitiranje kulturnega odnosa do tega dela Ljubljane. (omenjati sodelavce ZVKD, kot "spomeničarje" je zgovoren dokaz arhitekturne nadutosti.) Le Ravnikarjevi diplomanti vejo, katera arhitektura je dobra in vredna varovanja?
Kot največji "spomeničar" se zadnja leta obnaša prav DAL. Kot strokovno društvo bi lahko že enkrat nehal nastopati z nenehnimi predlogi za zaščito. Arhitekti bi končno že morali predlagati kakšno prenovo, oživitev ali izboljšavo!

m.
"kritiku", 22.6. 2006, 15:48

V prispevku "kritika" je razločna ignoranca in nepoučenost o arhitekturi moderne, kakor tudi frustracije privržencev nasprotne smeri Ravnikarjevi, ki je zagovarjala drugačna načela. V poduk avtorju naj povem, da je pred leti, natančneje 1995 izšla obsežna monografija Hommage a Edvard Ravnikar, avtorja F. Ivanška, Ravnikarjevega sodobnika, prav tako svetovljana, ki je leta preživel na Švedskem, kjer je živel v tesnem stiku s takratnim skandinavskim "funkisom" vejo funkcionalizma, katerega predstavnika sta bila Alvar Aalto in Arne Jacobsen in je kot glasnik slovenske arhitekture Fabianija, Plečnika in Ravnikarja često naletel ravno na odobravanje arhitekture slednjega. V knjigi, ki jo "kritiku" toplo priporočam, saj je po enajstih letih še vedno, daleč najboljša dokumentacija Ravnikarjevih del, je svoje obsežne prispevke objavilo 16 tujih priznanih avtorjev arhitektov, ki vsi o Ravnikarju govorijo v superlativih z njegovimi deli in zapuščino pa se zadnja leta ukvarja tudi William A. Curtis, eden največjih angleških arhitekturnih kritikov. Poleg tega vemo, koliko so bili v svetu prepoznavni arhitekti vzhodnega bloka, ki šele danes počasi stopajo v veljavo. Nenazadnje je bil Ravnikar eden redkih arhitektov, ki so v kratki dobi delovanja v biroju Le Corbusierja (5 mesecev l. 1939, kar bi se v primeru, da Evropi ne bi grozila vojna, zavleklo v dolgoročno sodelovanje) ostali zapisani kot njegovi najboljši sodelavci, kar se je ponovno izkazalo 25 let kasneje med njunim srečanjem v Benetkah, ko je profesor zmagal na natečaju za beneški Tronchetto in ga je takrat že svetovno slavni Le Corbusier tik pred smrtjo ponovno povabil k sodelovanju. To so dejstva, ki dovolj povejo o njegovi veljavi v evropskem merilu, če pa nek slovenski oportunistični "kritik" meni drugače, si zaradi tega DAL in stroka nasplošno ne bo belila glave, ali "bonis nocet qui pepercit malis".

Kritik
Frustracije, 22.6. 2006, 21:51

Če bolj malo veš o arhitekturni teoriji, stvari enostavno pojasniš z delitvijo na naše (izobražene in osveščene) in vaše (nepoučene frustrirane ignorante), na Ravnikarjeve in ne Ravnikarjeve, kajneda? Ali pa vzvišeno natresti bibliografski poduk o knjigah, napisanih o Ravnikarju.
Dobri primeri. V knjigi "Hommage a Edvard Ravnikar" res piše 16 tujih arhitektov. Gre za arhitektove prijatelje, ki se s svojimi besedili poklanjajo Ravnikarju, kakor pove tudi naslov. Kritiko Ravnikarja torej še vedno čakamo.
Če hodi Curtis v Ljubljano na večerje in mimogrede odpredava pol ure na fakulteti, še ni verjeti, da se ukvarja z Ravnikarjem. (Mimogrede: ime mu je William J. R. Curtis) Menda pa ni imel ravno pohvalnih besed za TR, ko so mu ga pokazali.
Res frustrirajoče, da vsi ne občudujemo Ravnikarja in ljubljanske šole za arhitekturo. Zdi se, da je Ravnikar uspel zatreti kreativno mišljenje v generacijah slovenskih arhitektov. Vsi kar naprej ponavljajo isto mantro. O nerazumevanju njih dela. Se je že kdaj kdo od njih vprašal, če res razume potrebe uporabnikov ali poslovno logiko naročnika? Če dovolj razume družbeno, politično in gospodarsko realnost tega dne? Če res občuti in si predstavlja, kakšen prostor je prijeten? Ali le naučeno hvali zavoženo estetiko svojih profesorjev? Arhitektura je življenje in ljubezen do ljudi, ne do kamna in betona.
DAL in stroka pa pravita, da si s kritikami pač ne bosta belila glave...

Anonimnež
Brez naslova, 23.6. 2006, 11:36

Ne s kritikami, pač pa s kvazi "kritiki", navadno tistimi, ki v življenju niso ničesar ustvarili.

andrej
Brez naslova, 23.6. 2006, 11:50

Kdo pa se je kadarkoli zgovarjal na nerazumevanje Ravnikarjevih del, jaz to prvič slišim, meni so kristalno jasna in če je kdo delal arhitekturo po meri človeka, potem je znal to on. Kritik umiri strasti, tvoji argumenti so zares brez osnove, pravzaprav se smešiš. Če hočeš konstruktivno debato si narobe začel. V tvojem pisanju žal je čutiti veliko frustracijo kot pravi m. in se sprašujem od kod izvira, zato globoko vdihni in se sprosti ter se raje ozri po delu, čez nekaj let pa ponovno razmisli...

andrej #2
Brez naslova, 23.6. 2006, 11:54

Mimogrede Curtis si je vzel čas in odšel na Rab pogledati Kampor ter bil nad njim tudi navdušen, očitno je imel interes zanj že prej. Ampak on je tako ali tako nepomemben faktor, ker hodi v Ljubljano zgolj na večerje, mar ne?

Kritik
Kvalitete TR, 23.6. 2006, 12:42

Od natečajne Ravnikarjeve zamisli za vladni kompleks sta ostali samo stolpnici na Z strani trga in podolgovata lamela Maximarketa, ki v izteku Bethovnove zaključuje trg na jugu. Okolica Maximarketa s številnimi prehodi v vseh smereh in mešanim programom v različnih nivojih je zares uspela. Spremembe nastale v nadaljnjih fazah načrtovanja so pri stolpnicah izničile arhitekturni nagovor masivnih volumnov na ožji nogi, ki so ga imele v natečaju. To se je zgodilo na račun pritličnih zgradb, ki jih je bilo zaradi obsežnega programa ob vhodih potrebno prilepiti na nogi stolpnic. Slabost slovenskih modernističnih stolpnic je, da so bile zasnovane brez potrebnega "breitfusa". (Podobne težave, ki jih naknadno rešujejo s čudnimi prizidki v pritličju, ima tudi Miheličeva SCT!)
Najmanj uspešne so rešitve na zahodni strani kompleksa ob Erjavčevi. Z umestitvijo bančnih pisarn v pritličja jugozahodnega vogala se mestni vrvež v tem delu izgublja v neprijetnih prehodih, ki v smeri vzhod-zahod tečejo ob slepih kamnitih fasadah. Neprijeten klavstrofobičen občutek še poudarjajo visoka prazna bela pročelja Cankarjevega doma. Na ploščadi ni prijetnega zavetja, ki bi uporabnike napeljevalo k zadrževanju in srečevanju. Predvsem na tem mestu bi bilo potrebno razmišljati o boljših rešitvah.
Peš povezavo preko ploščadi uporabljajo številni obiskovalci in meščani na poti od univerzitetnih kompleksov na Mirju proti središču mesta. Ploščad pa je le prostor prehajanja, ne pa zadrževanja in druženja. Prostor, s katerega si vsak želi čimprej pobegniti.
Pompozno nakazana os med stolpnicama na zahodni strani nima nobenega izteka. Presekana je z Erjavčevo in se konča v zidcu ob zanemarjenem parku in šolskem igrišču.
Premalo pozornosti je namenjene tudi ureditvi proti Šubičevi. Trg bi lahko segel do vrat parlamenta a se konča precej visoko nad koto Šubičeve. Ureditve med trgom in ulico pa učinkujejo kot začasna nasutja in improvizirana niveliranja za premagovanje višinskih razlik.
Ob ureditvi odprtega prostora pa se zastavlja še mnogo neodgovorjenih vprašanj. Je velika ploščad trga res morala ostati popolnoma prazen brisan prostor? Kaj naj bi meščani na njej počeli? Si danes zares želimo obdržati takšen prazen, prepišen "rdeči trg", ki je pač odgovarjal povojni družebeni realnosti? Ali kot gola streha garaže zares prispeva k kvaliteti bivanja v mestu?

luka
Brez naslova, 23.6. 2006, 13:12

Vse to je vedel že Ravnikar. Program v stolpnicah je bil predviden drugače, to naj bi bil kopleks vladnih služb, banka je prišla kasneje, ploščad je glede na program pod njo dvignjena ravno prav, prav tako spodnja ploščad, ki se kaskadno spušča proti Šubičevi izteči pa se v Parlament ne more, ker je tam cesta. Parkiranje na njej sprva ni bilo predvideno, za zgornjo ploščad pa je Ravnikar tudi ponudil rešitve, kako situacijo "izboljšati" - socializirati, čeprav mene osebno taka kot je ne moti, je na prepihu, vendar mimo nje hodi polno ljudi in tudi ni namenjena druženju, za to je prostor ob trgu in Maximarketu, ki je vedno poln življenja, prav tako pasaža. Zgornja ploščad ima prav zato poseben čar, saj med vratmi, če lahko karikiram, tudi ne stojimo, za to je dovolj zalivov drugod okoli trga. Na njej lahko postaneš, se ozreš na sever ali jug ter pogledaš proti vrhu, kjer se na nebu v perspektivi "stikata" vogala stolpnic. Arhitekturo vedno lahko gledamo na različne načine, najbolje to ilustriramo, če primerjamo fotografije Galeta s katerimikoli drugimi, ki opisujejo isto arhitekturo in vedno vemo katere so njegove. Nekateri gledajo na arhitekturo tudi s strogo funkcionalnega stališča v službi ljudi in zgolj s to nalogo, kar je napačno, saj potem arhitekturo lahko začno graditi v manufakturah, na arhitekte pa lahko pozabimo. Kaj je za vas potem arhitektura Louisa Kahna, spoštovani "kritik"?

Kritik
Humano, 23.6. 2006, 14:28

Arhitektura niso lepe slike. Arhitektura JE v službi ljudi, spoštovani Luka. To je tudi edino, kar jo lahko osmišlja.

luka
Brez naslova, 23.6. 2006, 14:55

Se pravi je sprejemljivo, da je bila predantična in antična arhitektura v službi božanstev in hkrati ni sprejemljivo, da ima danes taisto estetsko komponento, čeprav ne služi čaščenju, služi pa nam, ki v njej ne vidimo zgolj potrebe zadoščanja funkcionalnim zahtevam, dasiravno je dobra arhitektura vedno uporabna in estetska hkrati. To kar trdite je kontradiktorno, če se ozremo po zgodovini, poleg tega TR ne gre očitati nefunkcionalnosti, saj je Ravnikar to komponento vedno suvereno zagovarjal.
In drugič kdo govori o slikah, tisto je bilo mišljeno metaforično. Zakaj so Galetove fotografije boljše od drugih?!

luka
Brez naslova, 23.6. 2006, 15:03

In še nekaj, potemtakem je Grande Arche de la Défense popolno skropucalo, saj se na njem zaradi prepiha nihče ne zadržuje in vendar je znan po celem svetu kot ikona modernega Pariza, ki je z izjemo te stavbe sicer popoln dolgčas.

Kritik
Dolgočasna mesta, 23.6. 2006, 16:59

Ljubljana je žal tudi s TR popoln dolgčas...

ales vodopivec
Brez naslova, 24.6. 2006, 15:50

podpiram predlog za zaščito kompleksa TR

Slavko Škulj
Brez naslova, 26.6. 2006, 08:25

podpiram predlog za zaščito kompleksa TR

revija Ambient
podpora predlogu, 26.6. 2006, 11:55

Aina Smid, Nada Vodusek, Maja Vardjan, revija Ambient

Tadej Glažar
podpora predlogu, 27.6. 2006, 10:09

Podpiram predlog zaščite kompleksa Trga republike !
Tadej Glažar

Mitja Zorc
Podpora predlogu, 27.6. 2006, 14:47

Podpiram predlog zaščite kompleksa Trga republike!

Mitja Zorc, arhitekt

Kritik
Hommage a Edvard Ravnikar, 27.6. 2006, 14:56

Nepopustljivih arhitektov armada,
brez pomislekov gre v boj za stari red,
stari Ravnikar še kar iz groba vlada,
kar tako ne bo spremenil se ta svet...

arh
?, 28.6. 2006, 17:58

strinjam se z gospodom "kritikom", vendar je treba arhitekturo zaščititi

jure
Brez naslova, 29.6. 2006, 00:40

Misilm kaksna malomescanska ignorantska pamet. Kaj to pomeni po vasem, kritik, da je treba na preteklost pozabiti, zakaj potem cenimo Plecnika, Trubarja, Cankarja, Vego, Preserna itn. Taka izjava ponavadi pride iz ust nergača, cincača ali jamrača, ki nasprotuje za vsako ceno in brez razloga. Kritikov podobnih vam, ki ves čas negodujejo imamo v Sloveniji že sedaj dovolj, vse kaže pa, da se tega varnega zavetja poslužuje tudi mladi rod. In kdo ste vi, ki tako poznate Ravnikarjevo delo, da se za krinko kritika postavljate v vlogo sodnika, ko pa niste ustvarili še ničesar, kar bi vam podeljevalo ta mandat. In od tod izvira ta gnev, ki ga zlivate na strani Trajekta, namesto, da bi počeli kaj koristnejšega oziroma se v veri da nekoč postanete verodostojen kritik raje poslužili nekaterih knjig in raziskovalnega dela ter nato trobili v rog o vaših spoznanjih, do takrat pa raje mirujte, da vam ne poči žila, dovolj je namreč, da ste enkrat izrazili svoje mnenje, vse ostalo pa je že agitiranje, ali pa se vsaj predstavite, če ste tako suvereni v svojih trditvah.

Kritik
uf, uf, uf..., 29.6. 2006, 09:50

Malomescan, ignorant, nergač, cincač, jamrač, ki nasprotuje za vsako ceno, ni ustvaril še ničesar... Kaj vse mora človek slišati, pa se skuša samo kritično opredeliti do nekaj vsakdanjih zgradb v Ljubljani.
Zanimivo, da gorečim Ravnikarjevim vernikom še vedno ni uspelo ugotoviti, katere so kvalitete Trga republike in na podlagi katerih meril bi ga morali zaščititi: zaradi avtorstva, starosti, redkosti ali prostorskega konteksta? (To, da je Ravnikar prijateljeval s Korbijem, vsekakor ni argument za zaščito TR!)

student
Brez naslova, 29.6. 2006, 10:52

zanima me stališče prof. F. Koširja

nk
"kritiku", 29.6. 2006, 12:12

Pomen in vrednost Ravnikarjeve arhitekture, vključno s kompleksom Trga republike je bila že večkrat definirana s strani priznanih domačih in tujih strokovnjakov, ne vernikov. Svetujem vam, da se še danes napotite v najbližjo knjižnico in se poglobite v vse utemeljitve Ravnikarjevega dela, predvsem pa v njegovo lastno pisanje.

Kritik
Dejstva, 29.6. 2006, 13:48

Cenim Ravnikarjevo pisanje, obseg dela, ki ga je opravil in prispevek, ki ga predstavlja v razvoju arhitekture pri nas. Pa vendar menim, da Ravnikarjeva dela za časa njegovega življenja niso bila deležna odkrite in neobremenjene kritike. Danes ni razlogov, da posameznih Ravnikarjevih projektov ne bi skušali brez strahu pogledati tudi skozi prizmo časa in se opredeliti do izboljšav, ki bi bile smiselne v novih razmerah.
Ponavljanje klišejev o neštetih strokovnjakih in nedotakljivih definicijah je za življenje Ravnikarjevih hiš danes in v prihodnosti neproduktivno in celo škodljivo. Predvsem pa ni podprto z dejstvi. Prepričan sem, da bi ta dejstva končno želeli izvedeti tudi drugi bralci. Torej:
Kateri domači in tuji strokovnjaki so že definirali pomen in vrednost Ravnikarjeve arhitekture? Katere njene kvalitete so izpostavili? Kakšne so reference teh strokovnjakov, zaradi katerih bi jih lahko smatrali za verodostojne Ravnikarjeve kritike? Na kakšen način so bili povezani z Ravnikarjem?

Anonimnež
Brez naslova, 29.6. 2006, 13:58

Zaradi avtorstva, redkosti in prostorskega konteksta!

Anonimnež
Brez naslova, 29.6. 2006, 14:01

Ravno vasa vprasanja v zadnjem sestavku kazejo na to, da se niste poglabljali v Ravnikarjevo delo in avtorje, ki so o njem pisali. Ce bi se, bi vedeli, kateri domaci in tuji strokovnjaki so ze definirali pomen in vrednost Ravnikarjeve arhitekture, katere njene kvalitete so izpostavili, kaksne so reference teh strokovnjakov, zaradi katerih bi jih lahko smatrali za verodostojne Ravnikarjeve kritike in na kaksen nacin so bili povezani z Ravnikarjem?

Kritik
Globoko, 29.6. 2006, 14:06

Ampak v bistvu se ne pogovarjamo o meni, a ne? Ampak bi želeli samo z dejstvi podpreti zaščito TR...

jernej živic
podpora predlogu, 30.6. 2006, 16:42

mogoče bi lahko še kej predlagali in podprli.....

A. Šarec
podpora, 2.7. 2006, 22:02

Podpiram predlog DALa

Kritik
Prenovimo TR, 3.7. 2006, 16:12

V toku večletnega obratovanja objektov se običajno zgodijo številne spremembe, ki odločilno vplivajo na njihovo življenje in vlogo, ki jo imajo v širšem prostoru. Med drugim se spreminja tudi njihovo fizično okolje in uveljavlja se višji kakovostni nivo ureditev, kot je bil v veljavi v času njihovega nastanka. Popolnoma normalno pa je, da se pokažejo tudi slabosti izvedenih rešitev, ki jih v toku načrtovanja ni bilo mogoče predvideti.
Birokratska zaščita predstavlja - kot nam kažejo številni praktični primeri v Sloveniji - smrtonosen udarec za objekte, ki jih želimo ohraniti. Uveljavljena doktrina ščitenja deluje na način konzerviranja objektov v obliki iz časa njihovega nastanka. Dejansko gre pri praksi, ki jo poznamo za zavestno zatiskanje oči pred spremembami, ki so se že zgodile ter slabostmi in nevarnostmi, ki jih te spremembe prinašajo objektom. Zaščita, kot jo poznamo zato ne predstavlja rešitve za ogrožene objekte - prej njihovo nadaljnje životarjenje in žalosten konec.
Zato sem odločno proti zaščiti TR. Zavzemam se za temeljito prenovo in preobrazbo tega dela Ljubljane. Ta naj vključuje tudi oživitev objektov ob TR, predvsem v delu, kjer programi s slepimi kamnitimi fasadami dušijo mestni vrvež. TR, bi lahko postal dnevna soba države Slovenije. Vendar najprej potrebuje metlo. Potem pa kakšen nov kos pohištva.
Z zaščito bo ostal bedno prepišno parkirišče - ploščad brez življenja.

masa
Brez naslova, 3.7. 2006, 17:29

"Kritik" ti si res prvovrstni bednik, iz katere knjige že si prepisal tale uvod v svoj sklep? To da je TR zaščiten, še ne pomeni, da se ga ne da obnoviti, pomeni le, da se ne more nek idiot spomniti, da bo maximarket nadzidal s casinojem. Sedaj pa prosim nehaj svinjati po teh straneh, ker z vsakim izgovorjenim stavkom izgubiš 5% kredibilnosti.

Anonimnež
Brez naslova, 3.7. 2006, 22:05

podpora kritiku...

Anonimnež
Jovo, go home!, 4.7. 2006, 00:05

To je pa višek - Kako je sploh mogoče pričakovati začetek kulturne diskusije z anonimnim, samoimenovanim kritikom, ki najprej kao razsuje Trg in avtorja (ker je končno napočil čas za "odkrito" kritiko), potem pravi da sicer ceni avtorja in njegov prispevek k slovenski arhitekturi, ampak, ... nazadnje pa bi ga pa trajnostno prenavljal tako kot se njemu zdi, da je prav, ker DAL itak ne ve ... Lepo vas prosim!!!

ok
Brez naslova, 4.7. 2006, 21:05

arhitekti ste klovni v katerikoli vlogi...

rok
podpora predlogu, 11.7. 2006, 13:14

podpiram predlog dal za zaščito kompleksa TR.

JakaV
Brez naslova, 17.7. 2006, 17:41

V primerjavi z burnimi reakcijami na pisanje tako imenovanega kritika me čudi predvsem neverjetna stopnja sovražne nastrojenosti. Priznati moram, da so argumenti, ki jih navaja gospod kritik veliko bolj na mestu v primerjavi z dogmatskimi reakcijami v duhu neo-inkvizicije. Če že živimo v demokraciji se moramo navaditi da na nek način toleriramo drugače misleče, predvsem ko govorimo o tako neoprijemljivem pojmu kot je arhitektura, pri kateri gre le za nabor določenih mnenj, spoznanj, interpretaciji, ki poljubno variirajo sem in tja. Pri matematiki bi bila diskusija veliko hitreje končana.
Kaj je tako posebnega pri trgu republike? Čar je prav v njegovi nepopolnosti, ki povzema karakter celotne prestolnice. Prezentacija majhnega v velikem? Ravnikar je govoril o Krimu, ki naj bi se videl med nebotičnikoma in se nikoli ni. Monumentalna prvotna zasnova dveh simetričnih stolpov je bila simpatično nesimetrično prirezana. Analogija, ki jo je izpostavil med gondolami v Benetkah in pločevino na trgu je zares inteligentno ironična. Nekateri njegovi zvesti zagovorniki poudarjajo demokratičnost celotne kompozicije in neomajno izvirno izvornost stvaritve. Če gledamo na stvar bolj neobremenjeno je edino kar je demokratičnega na trgu republike, veter, ki brez zadržkov piha skozi južna vrata prestolnice. Najbolj izvirna pa je implikacija kozmopolitskih izvornih stvaritev v periferno okolje.
Komentar, da so/smo arhitekti klovni je eden bolj lucidnih znotraj (pre)obsežne diskusije. Ob probleme predimenzionirane 'parkirne ploščadi' se spotikamo samo mi, veliki večini ostalih se zdi sila nesimpatična. Mogoče bi morali rekonstruirati bivše uršulinske vrtove in tako, ponovno, v smislu demokracije pokazati še eno zgodovinsko plast več, tisto, ki jo je avtor s potezo velikega načrtovalca preprosto zbrisal.

JakaV
Brez naslova, 17.7. 2006, 23:06

"Ljubljana je dovolj velika, tudi stopetdeset tisoč bi jih bilo zadosti, ampak kvalitetnih prebivalcev, ne pa zgub, birokratov, nevednežev, pokvarjencev, koristolovcev, tepcev, s čimer smo mi bogato obdarjeni."

Težko bi povedal bolje:)))) Ravnikar namreč.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
 >>Oblikovanje za vse letne čase / študentski natečaj za preureditev TR
>>Arhitekturni vodnik.org
>>Evidenca.org
na vrh
 
© 2019 Trajekt Zavod za prostorsko kulturo Ljubljana