info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
23. 6. 2006

Ljubljana ni samo prestolnica Slovencev

Matevž Čelik
Pred tednom dni smo v Dnevnikovi Zeleni piki lahko prebrali intervju z Borisom Podrecco, ki se je v Ljubljani mudil ob javni predstavitvi projekta za novi Šumi na MOL. V intervjuju Podrecca na podlagi izkušenj s projekti v Ljubljani podaja nekaj svojih tez o problemih prostorskega urejanja Ljubljane.

V zvezi z usklajevanjem višin novih objektov pri spremembah urbanistične dokumentacije Podrecca trdi, da "v Ljubljani še vedno obstaja zelo normativen odnos do arhitekture, ki ga zagovarjajo "gabaritaši", torej tisti, ki "vedo", katere so prave mere." V nadaljevanju pravi, da je po svetu "ta faza že davno mimo" in da "moramo gledati bolj široko, kompleksno, evolucijsko, z voljo po spreminjanju in izboljšanju mesta. ""Gabaritaši" pa imajo še vedno psihozo zajca pred kačo. In tako se, ob vseh, ki se "strinjajo", mesto muzealizira.", zaključi Podrecca.

Pri usklajevanju različnih mnenj, je po mnenju arhitekta novega Šumija treba paziti, "da človek ne izgubi centričnosti, toda elastičnost, odprtost in širina so zakon." Kot pravi so po njgovih izkušnjah z različnih podobnih razprav, kakršna je bila predstavitev projekta za Šumi, "v Ljubljani ljudje precej sprti, na pogovore pridejo velikokrat frustrirani, zato izžarevajo bes lastnih tragedij in to prelagajo na sogovornike. Podrecca ni "prijatelj utopistov, toda ti so potrebni tudi v arhitekturi, če hočemo, da se stvari premaknejo. Omenja Rema Koolhaasa, ki ga ima za novega Le Corbusierja, čeprav se po njegovem mnenju Remova šarmantna teorija nikoli ne bo uresničila. Stoji na stališču, da so danes dobri projekti tudi subverzivni in prepričan je, da je včasih treba primazati klofuto, nositi svoj čas in gledati tistega pred sabo, ne pa ostati zajec. "Ne morem zidati stavbe, ki odgovarja na vse, ki blebeta. Biti mora trdna, strnjena, tudi samozadostna in polna žara. To vse daje mestu dialektiko."

Na vprašanje, če je ob vseh projetkih tako napeto, kot pri Šumiju pa odgovarja: Kako naj odgovorim na pripombo, da Ljubljana ne potrebuje Evrope in da je najlepša, če je "tako" majhna? Prav, naj ostane majhna, toda kot prestolnica ni samo prestolnica Slovencev, ampak je mesto sredi Evrope! Ne moreš obdržati najlepšega od socializma in vzeti najboljšega od kapitalizma, hkrati pa pričakovati, da bo investitor dal vse in nič zaslužil. Človek se vendarle mora deklarirati.

Po dobro obiskani javni predstavitvi se je strastna razprava o dolgo pričakovanem posegu v središču Ljubljane nekoliko umirila, stališča zagovornikov sprememb projekta in podpornikov predlaganih rešitev pa so kljub vsemu ostala bolj kot ne nespremenjena.


Več:
>>Šumi bodo posebej predstavili..., TrajekT 12.06.2006
>>105 podpisnikov za ponovno razgrnitev
>>4. stališče US za Ljubljano

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Maja
zadržano z razlogom, 23.6. 2006, 15:12

Mimo intervjuja v Dnevniku dodajam:

V vseh odzivih na razpravo iz magistrata je manjkal del, ki bi bralcem opisal nelagodje, ki je vladalo v dvorani takoj po začetku razprave in prvih izpadih uperejnih v Podrecco in medsebojnhi obračunavanjih nekaterih svetnikov. Zgolj dodajam, da bi osvetlila razmere, ki jih novinarji niso odčitali, so pa podobno kot celoten scenarij "prireditve" močno vplivale na zadržanost resnješega dela publike.
Izbira prostora, razmeroma pozna večerna ura, ugleden gost, novi nčelnik oddelka za urbanizem in skoraj uro trajajoča predstavitev v kateri ni bil prikazan niti tloris parterja iz katerega bi laik lahko odčital, kako bo delovala "peščeva" fasada z vsemi uvozi, vhodi itd., so naredili svoje.
Razprava je zato, brez moderatorja, prepuščena svojemu lastnemu toku služila predvsem temu, da zadeva mine. kot je zaključil načelnik Gajšek, se bo po temko bo sprjet prosotrskih akt proejtk še razvijal.
Domači naivneži verjamemo, da so javne razprave o prostorskih aktih namenjene temu, da se o značilnostih novih objektov in rešitvah, ki se dotikajo stičnih prostoorv in javnih interesov izve vse ključne podrobnosti. Govori se, da mora v Slovenij investitor "prestati" fazo natečaja in javne razgrnitve potem pa lahko začne napenjati lok in prirejati rešitve. Več indicev kaže na to, da je temu tako tudi v Ljubljani. Nenazandje tudi primer Šumi. Razprava je zato manj zanimiva na ravni pogovora z odgovornim projektantom, kot in predvsem na ravni odgovornih za urejanje prosotra v Ljubljani, ki take spremembe dopuščajo.


marjan hočevar
nič ne pomaga, domačijskost je v "genih", 24.6. 2006, 12:49

ne glede na odobravanje, neodobravanje ali (morebitno) spornost konkretnega projekta je Podrecca dober analitik prevladujočega in vztrajnega stanja duha v Sloveniji. Majhnost, zaprtost (avtarkizem), domačijskost, provincializem, globinski konservativizem, nesproščenost. Sprejemljivo za večino. Moreče za vse drugačne. V arhitekturi, urejanju prostora in povsod drugod. Le od kod ekstremno visoka samomorilnost?

Grega Košak
Interno pismo po dogajanju na Magistratu, 25.6. 2006, 21:21

Kolegice(-gi), ki kot "kužki vztrajno lulate na vogale mojih (Podreccinih) zgradb"!
Verjetno ste, kljub vročini kje v senci vsaj preleteli aktualni intervju s Podrecco v Dnevnikovi Zeleni piki.
Ni kaj, še bistveno bolj od arhitekture maestro obvlada retoriko in piarovstvo, kjer pa mu tudi nizki udarci nikakor niso tuji, ko mu gre za svetle cilje njegovega vzvišenega "kulturtraegerstva" v provincializem ljubljanskega okolja, predvsem pa za malo manj vzvišene komercialne cilje, ki jih solidarno deli s svojim naročnikom. Ob sicer izjemni lucidnosti nekih njegovih spoznanj je v intervju "uravnoteženo"vnesen še niz žaljivih diskvalifikacij do nasprotnikov njegove izmuzljive se "realnosti", za katero pa da tudi sam vedeti, da za njo polno avtorsko ne stoji.
Njegova nedavna Magistratna predstavitev je bilo, ob poudarjam neusklajenem in medlem odzivu stroke, le ponižno sprenevedanje (brez konkretnih odgovorov na temeljne programske prigovore!) za njegov sedanji monologni crescendo, brez možnega priziva.
Podrecca je pač postal "globalistični" arhitekt globalnega kapitala, ki skupaj z njim išče svoje priložnosti zlasti še v okoljih, ki si v politično-gospodarski tranziciji še niso izgradila novih lastnih in trdnejših kriterijev, s katerimi bodo kvalitativno nadomestila nekdanje neživljensko in togo planiranje. To je, ob vseh slabostih okostenelosti in slabe prilagodljivosti, vendarle izkazovalo socialno bolj uravnotežen odnos med interesi javnega in privatnega.
Pri tem mu vneto in brez pridržka pritrjuje uradni(ški) del stroke, ki je že davno izgubila svoj kompas, saj od primera do primera nedopustno niha v svojih osnovnih strokovni izhodiščih. To lahko, poleg elementov v pripravi Nove urbanistične zasnove Ljubljane, vzporedno sledimo povsod: od lastnih, konservativnih in neambiciozno zabetoniranih (tako ob PCL v fazi natečaja kot tudi v normativnih aktih na lokaciji Kolizej ), do popolnega nasprotja do teh, ko pridejo investitor in (za dva dni!) naključni tuji strokovni arbitri.
in ko smer in bodoče rezultate takih usmeritev sedanji načelnik Oddelka za urbanizem, ob zaključku magistratne razprave, zaključi s: "to seve še ni zadnji projekt, in ni nujno, da bo tak tudi zgrajen!". Seve zaradi pogoja, če se bo naročnik z danes vsklajenim jutri sploh še strinjal; zato je njegov približni, posredovani motto: "Kar bo, pač bo!".
K temu nekritično navija, v imenu polnega zaupanja v Podrecco, tudi še predstavnik MzK in se s tem odkupuje(?) za prejšnja, strokovno enostransko preforsirana stališča do Kolizeja,Stadiona.
Mesto se gradi z vsako parcialno odločitvijo in s tem, koliko je ta vtkana v celostni kontekst neke urbane vizije (lokacija akademij, program Tobačne, mestnost Slovenske ceste, totalni kapacitativni "laisezz faire" v perifernih nakupnih centrih).
Ob svojem koketiranju z načelnikom Gajškom in poudarjanjem hvalevredne odsotnosti mladih na razpravi, Podrecca nekoliko mefistovsko uveljavlja svoj: "Divide et impera!" na naši arhitekturni sceni, tako v svojo evidentno korist, kot zlasti še svojih agresivnih naročnikov.
Še nam je vsem v spominu njegova perfidna vloga v rušenju - vsaj trenutno veljavnih urbanističnih meril - na lokaciji Kolizej, preko vabljenega natečaja le tujih arhitektov. To le zato, da so se, zaradi ekonomskih koristi investitorja, brez težav s strani "lokalne scene" obšli vsi, sicer pretogi a trenutno veljavni urbanistični in spomeniško varstveni standardi. Ti so bili tako nerealni, da so se jih njih dejanski avtorji, (ti so bili v žirijo špekulativno kooptirani kot predstavniki mesta in spomeniške stroke!) takoj odpovedali in družno presedlali na nasprotno stran, poučujoč nas nato z vso potrebno ihto, o svojih novih bolj fleksibilnih spoznanjih.

Rezultat pod črto:
In če me vprašate, kako se je odzvala stroka? Do neke mere je potrdila Podreccino trditev, da je razslojena in sprta, toda na drugi, bolj banalni, ločnici od tiste, ki jo on postavlja. Najbolj sta neprijetno presenetila medel odmev in pa dosledni molk predstavnikov relevantnih institucij, zlasti najbolj poklicanih: FA, UIRS., ki bi lažje in tehtneje od posameznikov lahko poudarili nujnost uravnotežitve javnega in privatnega interesa
Verjetno so preveč dobesedno vzeli danes splošno postavljeno, a vprašljivo družbeno maksimo o nujni kompatibilnosti s predpostavljenimi (v njihovem primeru: finanserji) Ta vedno generira negativno selekcijo na ravni prosperitete ponižnih sivih mišk.
Arhitekti v svobodnem poklicu pa so s toliko nitmi usodno prišiti na ekonomsko sfero naročil mesta kot javnega naročnika, da se mu utemeljeno bojijo zameriti, ker bi s tem ogrozili le svojo poslovno eksistenco.
V tako delujoči splošni klimi pa lahko mesto iz tistih "bolj kooperativnih" sestavi še niz novih Urbanističnih svetov (pri županji), dokler se pač ne najde tak, ki bo po meri trenutnih političnih (in kapitalskih!) pričakovanj.
Doseženi spomeniškovarstveni "kompromis", z samo virtualnim znižanjem čela stavbe na Kongresni trg bo Podrecci samo onemogočil ustvariti prepoznaven urbani marker v vizuri Slovenske ceste s severa, ki je pravtako simbolni in zato legitimni del javnega interesa
Bomo pa dobili, kot smo slišal najlepša stanovanja na svetu, kjer bodo stanovalci na cortile orientiranih spalnic lahko na 11-15 lm distance gledali, kako iste stvari počnejo njih ugledni sosedje.
V nezadostni urbanosti parterja hiše in Slovenske ceste, pa se zaradi investitorjeve lakomnosti po čim več etažah luksuznih stanovanj, za "pro bono publico"v mestu, ne bo nič menjalo.
Kot sem obveščen, je sedanji US pri županji (ki izpričuje s svojo sestavo prav večjo institucionalno relevantnost!), po magistratni razpravi prav na hitro itak vse požegnal; tako gre le za še eno našo, skupaj izgubljeno, bitko.
R.Goodman je še na začetku 70 let 20 stoletja, tedaj k sreči bolj ameriško prakso azsutja mesta strnil v obtožujočo kritiko načrtovalske stroke v knjigi: "Stadtplanung als Geschaeft oder Handlanger am Reissbrett"- Načrtovanje mesta kot posel ali izvrševalci za risalno mizo! / v originalu: "After the planners /
Kot član in opazovalec našega ceha, posebej pa še kot član alternativnega (!) Urbosveta pa se ob sedaj isti praksi pri nas, le 35 let kasneje, počutim prav slabo in sokrivo.
Komu naj sodobni urbanit, ki mu je do utripa mesta v mestnem jedru (in ne v BTC-ju ali Leclercu!) potem sploh še zaupa? In kje naj tujec - prišlek v to mesto-, prepoznava našo kulturno identiteto in kje naš gospodarski potencial?


miha volgemut
dogodek v mestu Gogi, 29.6. 2006, 12:01

Žal mi je, da center postaja urbana rezerva (ne vem česa; sanjskih projektov, birokratskih dovršenosti...?). Zanima me od kje ideja, da so investitorji in projektanti hudodelci in zarotniki ali sofisti? Tole ljubljansko ščitenje mestnega centra je zgodovinski unikat.

tine
Brez naslova, 30.6. 2006, 10:52

Ja tokrat se celo strinjam s tabo Miha. Res je žalostno, da človek v tem mestu ne more postaviti ene same preklete bajte, ne da bi se nanj vsul plaz pripomb, kritik ipd. Naj se že zgodi hudičev Šumi. Mesto je za nastalo situacijo krivo samo, ker so prostorski akti in neakti, se pravi taki ki jih sploh ni, pripeljali do stanja v kakršnem se nahajamo, ko je mogoče predvidevati vnaprejšnje malverzacije in špekulacije, potem ko do njih pride pa se vedno znova dvigne hrup in na koncu vse obstane. Jasno je, da je zakonodaja namerno naravnana tako, da lobiji lahko špekulirajo, sedaj pa ko so povzdignili glas posamezniki na drugi strani, ki na ta način pridobivajo politične točke, se je vse skupaj ustavilo in zares, ampak zares nas bodo vsi prehiteli, celo Hrvati in to zelo hitro.

miha volgemut
Brez naslova, 30.6. 2006, 13:05

Dobri prostorski akti so samo rezultat dobrih odnosov. Problem je, da se okoli nesposobnih voditeljev demokracija sprevrača v demokraturo, kjer vsaka Pepca lahko uveljavlja svoje mnenje. LJ županja bi morala županovati v kakšni navadni občini, prioritete mestnih občin, sploh pa Ljubljane bi morale biti v uresničevanju Velikih idej in žal ne v flikanju kanalizacije. Samo primer iz Hamburga, lansko poletje smo bili z nizozemskim NAi na ekskurziji v Hamburgu, kjer že gradijo Hafencity - 155ha velik nov obrečni mestni center na mestu bivšega pristanišča. Zadevo so speljali tako, da so ustanovili firmo, ki je v lasti občine, diskretno pokupili vso zemljo in izdelali lokacijski načrt. Potem so zadevo diskretno predstavili glavnim mestnim živinam, jih prepričali in tako s pokritimi hrbti zadevo lansirali v javnost (demokracija pa taka boste rekli :-) Stvar je tako ambiciozna, da niti en objekt ne sme biti zgrajen brez natečaja, pomembnejše landmarke dajo projektirat zvezdnikom - Herzog&deMeuron, Koolhaas, pokojni Miralles, Chiepperfield... Da je pa stvar še ambicioznejša, imajo v načrtu reurbanizirati še 15-krat toliko veliko območje naprej od reke v naslednjih 25 letih. Čeprav je Hamburg bogato mesto, pa to ne pogojuje ambicioznosti, organiziranosti in discipline, kar v Ljubljani kronično primanjkuje. Vse se stika v županovi avtoriteti in velikopoteznosti in v medsebojnem sodelovanju, v Ljubljani je to žal zelo težko, ker so vsi med seboj skavsani že iz ljubega miru in potem Pepce zavladajo.

GM
ne posplošujmo, 30.6. 2006, 16:37

milim da so nekatere primerjave v zgornjih komentarjih "rahlo" pre-nategnjene..... ljubljana je po svoje specifična in naj taka ostane... če ma sosed 500.000 palčkov na vrtu jih ne rabi zato met cela soseska al kaj?! ....al nas čredni nagon z bmw-jev vleče na 60 in več nadstropne stolpnice in megapozidavo?

Anonimnež
Brez naslova, 5.7. 2006, 12:51

Odgovor
miha volgemut
Brez naslova, 30.6. 2006, 13:05
Hamburg ima "poflikano" kanalizacijo kot prvo
Kot drugo - načrtovalski, investicijski in izvedbeni postopek, ki je opisan za obnovljeni predel starega pristanišča je pa ja primer vzorno vodenega demokratičnega postopka, kot ga predpisuje evropska zakonodaja tudi v okviru EU direktive trajnostnega urbanega razvoja - celotna procedura teče pred očmoi javnosti in v dialologu z njo, vključuje najkvalitetnejše strokovne rešitve - NATEČAJI!! - pa kaj bi še radi!!
Tudi v Ljubljani bi morali tako postopati, pa smo očitno še daleč od tega - pa ne zaradi provincialnosti ali preveč raznorodnih interesov, temveč zaradi pomanjkanja demokratičnih principov in strokovnega vpliva v celostnem načrtovanju


Anonimnež
Brez naslova, 5.7. 2006, 12:52

..pa zaradi pomankljivo vodene pravne države in slabe kulture pravnega reda pri urejanju prostora in nepremičnin

Karnel
Bravo, g. Košak!!, 12.7. 2006, 19:23

Res dober prispevek, z veliko grenkobe, ampak na žalost skladno s stanjem...

Jaka
Brez naslova, 20.7. 2006, 11:59

Priporočam vsem tistim, ki konstantno jamrajo češ da ni življenja v mestu, da so vsi na robu v velikih nakupovalnih centrih itd., naj se odpravijo večkrat v center, VEN. Btc, rudnik ipd. ne sežejo do kolen utripu starega mestnega jedra.
Tako da bo počasi treba govort kako ljudi spravit iz ulic nazaj domov, kako sprazniti javni prostor, ki bo/je prenasičen. V tem kontekstu sploh ni pomembna količina javnega prostora v parterju Šumija. In naprej: zakaj mora biti prav vsak novonastali parter v mestu odprt za javnost?
Nekaj je na tem. Če bi vsi 'kritiki' resnično verjeli v to kar govorijo, so imeli na razpravi najbrž priložnost povedati vsemu svetu, da je zelo lepo če je pač parter odprt za javnost. To bi bilo vse. V resnici pa 'deep down' v te pravljice ne verjamejo. V resnici so skoraj vsi podobni pragmatični opurtunisti kot g. Dunajčan, le merilo je različno: od kozmopolitskega do perifernega. Ta misel pa nedvomno vzdrži!


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

>>Šumi bodo posebej predstavili..., TrajekT 12.06.2006
>>105 podpisnikov za ponovno razgrnitev
>>4. stališče US za Ljubljano







na vrh