info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
13. 7. 2006

Arnautovićevi stanovanjski kompleksi v Moderni galeriji

Uredništvo
Danes ob 20.00 bo v Moderni galeriji v Ljubljani otvoritev razstave Ilija Arnautović, socializem v slovenski arhitekturi. Vsakdanjost in anonimnost stanovanjskih kompleksov, ki jim je Ilija Arnautović posvetil več kot petdeset let, je morda vzrok, da njegovo delo še ni bilo podrobneje predstavljeno. Analiza njegovega dela v diplomski nalogi Andreja Mercine je bila razlog in podlaga za prvi celovitejši pregled Arnautovićeve arhitekture.

Arnautovičeva arhitektura je tesno povezana z družbenimi in gospodarskimi razmerami polpreteklega obdobja, v katerem je nastajala. "Socializem" se v najširšem smislu vsega, kar je povezano z obdobjem pred padcem železne zavese, še ni uspel otresti negativnega prizvoka in je marsikdaj povezan s predsodki. Namen razstave in knjige "Arhitekt Ilija Arnautović – socializem v slovenski arhitekturi" je med drugim tudi osvetliti stanovanjsko arhitekturo v drugi polovici 20. stoletja, v času najbolj intenzivne gradnje stanovanj. Knjiga in razstava skušata prikazati objektivne razmere, v katerih je nastajala in njeno povezanost z idejami socializma. Arhitekturne rešitve Ilija Arnautovića so za ta prikaz še posebej ilustrativne. Nekateri bloki, stolpnice in hiše, ki jih je arhitekt zasnoval, štejejo danes že petdeset let. Mnoge izmed njih ne skrivajo let, a vendarle se način in kvaliteta bivanja ohranjata in prilagajata sodobnosti. Pregled teh stanovanjskih stavb in kompleksov, ki opazno sooblikujejo silhueto Ljubljane, nam ponuja možnosti za razumevanje stanovanjske arhitekture obravnavanega obdobja in za prepoznavanje kvalitet, ki so bistvenega pomena za domovanje v katerem koli času.

Eden od ciljev Zavoda za prostorsko kulturo Trajekt je že od vsega začetka opozarjati na kakovost grajenega okolja. Del teh prizadevanj je usmerjen tudi v prepoznavanje kvalitet grajenih kompleksov, ki so bili postavljeni po vojni. Tokratna razstava predstavlja urbanizem in arhitekturo velikih stanovanjskih kompleksov, ki jih je med petdesetimi in osemdesetimi leti preteklega stoletja zasnoval arhitekt Ilija Arnautović.

Razstava "Ilija Arnautović – socializem v slovenski arhitekturi" je nastala v produkciji Zavoda za prostorsko kulturo Trajekt na podlagi diplomske naloge, ki jo je na Fakulteti za arhitekturo leta 2003 izdelal Andrej Mercina pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca. Andrej Mercina je pri Založbi Viharnik ob tej priložnosti izdal tudi knjigo z istim naslovom.

>>Arhitekt Ilija Arnautović - socializem v slovenski arhitekturi

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Martina Lipnik
Vzdrževanje kvalitete arhitekture, 18.7. 2006, 16:35

Ob otvoritvi razstave sem bila vesela, da se je vendar pristopilo k temu, da se obsežen in pomemben arhitektonski opus v celoti predstavi javnosti.
Pomagajmo vsi skupaj, da se kvalitetni mestni "ansambli" ohranijo na čim višjem estetskem nivoju. Sem sodijo tudi barve fasad na stanovanjskih objektih v soseskah, kakor seveda tudi ostali posegi na fasade, ki spreminjajo oblikovanje izgleda stavb.
V zadnjih letih se čedalje bolj barbarsko izživljajo razni akterji na zunanjščini večstanovanjskih stavb, vsak po svoje ureja balkone, zamenjuje okna, itd, posebej problematično pa je tudi samovoljno in brez koncepta glede (dis)harmonije barv v prostoru barvanje fasad teh velikih objektov.
Včasih smo se ukvarjali z barvnimi študijami za te soseske, danes pa "packa" vsak , kakor se mu zdi.
Ta problematika je podvržena avtorskim pravicam, ki so v zakonu opredeljene.
v zvezi s problematiko avtorskih pravic v arhitekturi sem ponovno proučila zakon o avtorskih pravicah z ozirom na problematiko avtorstva v arhitekturi in pripravila izvleček še posebej specifičnih določil v zakonu.

Opozarjam na povezavo med 44. členom zakona in 19. ter drugimi členi zakona.
Z upoštevanjem obojega se berejo določila o avtorskih pravicah arhitekta na zgrajenem objektu na kratko takole:
44. člen Omejitev pravice predelave
Lastnik zgrajenega arhitekturnega objekta lahko to delo prosto predela, vendar pa mora lastnik pri tem upoštevati avtorjevo pravico do spoštovanja dela. (GLEJ 19. ČLEN – op. M.Lipnik): To pomeni, da ima Avtor izključno pravico, da se upre skazitvi in vsakemu drugemu posegu v svoje delo ali vsaki uporabi svojega dela, če bi ti posegi ali ta uporaba lahko okrnili njegovo osebnost.

Z uporabo teh določil in uveljavljanjem dejstva, da je neprimerna barva (in ostali samovoljni posegi) "skazitev" objekta, pa tudi urbanizma, bi se bilo treba skupaj z avtorjem, ki bi mu morali stati pri tem ob strani, aktivno upreti takemu početju.

Lep pozdrav vsem!

Martina Lipnik


Martina Lipnik
Vzdrževanje kvalitete arhitekture II, 19.7. 2006, 17:44

V časopisu Delo je bil objavljen članek s komentarjem na razstavo in z izjavo ing. Arnautovića v zvezi z nedovoljenimi posegi na objektih, kjer je projektant arhitekture. Iz izjave je razvidno, da se je že pritožil na take posege in sicer v okviru zakona o graditvi objektov na gradbeno inšpekcijo, pa je bilo vse skupaj zaman.
Znano mi je stališče gradbene inšpekcije, da na primer neprimernih barv na fasadi ne more nadzirati, češ da barve niso opredeljene v gradbenih dovoljenjih.
Pri tem bi lahko ugotovili, da se inšpektorat spreneveda: res je, da barve niso citirane v tekstih gradbenega dovoljenja, pač pa so bile določene v opredelitvah lokacijskih dovoljenj, povzete po določilih prostorskih izvedbenih aktov (VEČINOMA SO BILE za individualno gradnjo DOLOČENE "SVETLE PASTELNE BARVE" - sicer je pa to stvar projektiranja določil PIA). Danes so določila glede barv sestavni del uvodne dokumentacije za gradbeno dovoljenje - tudi če niso citirana v besedilu dovoljenja, so pa opredeljena v DOKUMENTACIJI, ki je SESTAVNI DEL DOVOLJENJA!!! Če drugače ne, so v dokumentaciji arhitektonskega dela opredeljena določila, DA BARVO DOLOČI IN IZBERE PROJEKTANT (ki mora pri tem obvezno upoštevati opredelitve prostorskih aktov glede barv na fasadah - torej je to tudi problematika po ZureP-1!!)!
Dosledna in učinkovita gradbena inšpekcija bi se morala tega zavedati in smiselno ukrepati - seveda ne samo po pravniško, pač pa predvsem efektivno po arhitekturno-urbanistični stroki!!
Gradbeni inšpekciji je tudi naloženo, da opravlja nadzor na podlagi Zakona o urejanju prostora - to v praksi stalno odklanja, pa tudi izpolnjevanje nekaterih določil ZGO-1.
Dokler bo tako in dokler vsi skupaj ne bomo dosegli, da se taka škodljiva praksa prekine, ing. Arnautovič ali kdo drug ne bo uspešen v svojih prizadevanjih, da se uvede red na področju urejanja izgleda objektov.
V ponazoritev dodajam izvleček iz zakonodaje, ki opisuje neizpolnjene dolžnosti obstoječe gradbene inšpekcije.

Nalaga že Zakon o urejanju prostora (člen 162), da inšpekcija preverja primernost ravnanja prostorskih načrtovalcev glede izvajanja določb zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.

Nato zahteva 145. člen (obseg inšpekcijskega nadzorstva) Zakona o graditvi objektov, da gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora in ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;
Nato mu 167. člen ZGO omogoča oziroma ga obvezuje, da kaznuje projektanta, če pri projektiranju ne upošteva temeljnih zahtev projektiranja (48. člen) in če pri projektiranju ne upošteva posebnih zahtev projektiranja (49. člen). To pomeni, da tudi preverja, ali je s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve in da bo v skladu s prostorskimi akti, itd. (vse 48. člen ZGO-1).

Zakon ima še veliko določil v zvezi s pooblastili inšpektorjev, ki v obravnavanih primerih niso uporabljena??!!. Zakaj inšpekcija pravočasno ne opravi nič od predpisanega??"


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Arhitekt Ilija Arnautović





Bloki ob Celovški (foto: Peter Rauch)


Bloki ob 'tržno-uličnem' pasu v soseski BS3. (foto: Peter Rauch)
na vrh