info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
6. 11. 2006

Razstava arhitekta Petra Lorenza

Andrej Hrausky
V Galeriji Dessa v Ljubljani razstavlja avstrijski arhitekt Peter Lorenz. Na razstavi z naslovom 'Re-action-s' arhitekt predstavlja vrsto stavb, zgrajenih v Avstriji in drugod.

Naslov razstave 'Re-action-s' najprej namiguje na reagiranje arhitekture/arhitekta do okolja. Mišljen je odnos do konteksta, tako značilen za arhitekturo Srednje Evrope. Tradicija razmišljanja o arhitekturi »kako graditi prav«, ki sega vse od Semperja, Wagnerja in Loosa do današnjih dni, od dobre arhitekture zahteva najmanj troje: da je funkcionalna, da ustvarja ambient in da se prilagaja kontekstu. Prvo načelo je jasno, če stavba ne izpolnjuje funkcionalnih zahtev, ne more biti stavba, kot letalo mora leteti, kozarec pa držati vodo. Drugo načelo se dotika estetike in atmosfere. Že Otto Wagner je pisal, da arhitekt tekmuje z Bogom, ko ustvarja stavbe, ki jih Bog ni ustvaril, vendar naj bi bile enako lepe. Seveda se danes bolj sprašujemo o kvaliteti okolja, ki si ga sami za sebe načrtujemo. Pa venar obe kvaliteti, vsaj v Srednji Evropi, še niso dovolj. Želimo si, da bi se nove stavbe vklopile v dano okolje, da bi pognale korenine. Zato so zasnovane prav za izbrani prostor in ne upoštevajo le njegovih fizičnih lastnosti, ampak tudi zgodovinski spomin.

Vendar za Petra Lorenza tudi to še ni dovolj. Naslov njegove razstave vsebuje tuji pojem »action«. Na gre torej le za prilagajanje ampak za aktivno vzpostavljanje novih kvalitet. Z vsakim svojim posegom v prostor želi Lorenz ponovno opredeliti odnose v prostoru (»na novo premešati karte«) in vzpostaviti nova merila. Vsak napredek ima dve fazi: premislek (inkubacijo) in korak naprej (akcijo). Vsaka akcija se ponovno sprašuje o prevladujočem stanju, ga zavrže in najde svoj odgovor (re-akcijo). Napredek kot zanikanje prevladujočega.

Ta izhodišča lahko zasledimo pri večini del arhitekta Petra Lorenza. Njegovi projekti za trgovine Mpreis, ki so tako ali tako fenomen sam po sebi (naročnik blagovno znamko ne izraža s pomočjo celostne podobe podjetja, ampak s kvaliteto arhitekture) se nahajajo v prvih vrstah arhitekturnega raziskovanja. V Telfsu uporabi krivuljo, tako drugačno od prevladujoče arhitekture predmestnega vsakdana, v Niederndorfu se kontekstu približa z grobimi bruni, ki nosijo nadstrešek. Dva popolnoma različna pristopa v istem prostoru z isto funkcijo, kažeta na široke možnosti arhitekture saj arhitekturnega problema ni mogoče rešiti le na en način. Lorenzova stanovanjska stavba pod svetilnikom v Trstu (Sottolfaro) je po dolgem času zganila zaspano arhitekturno sceno (re-akcija), a tam vendarle predstavlja najbolj zanimivo stavbo zadnjih let.

Za nas je zanimiv njegov projekt za Ilirijo v Tivoliju, ne le zaradi škandala, ki je pripeljal do bojkota domačih arhitektov, ampak zaradi pristopa, ki se zavestno ne drži privzetih shem v naši podzavesti. Šele tu prav spoznamo pomen Lorenzove »akcije«, njegovega »premešanja kart« in njegove ponovne vzpostavitve vrednot. Že Goethe je govoril o umetnosti, ki se je ni mogoče v celoti naučiti - na koncu je potreben korak v neznano. Drugi spet so govorili o meji človeškega mišljenja, ki ne more preseči omejitev lastnega jezika (ne moremo misliti tistega, kar ne moremo izreči). Hoja po samem robu te meje presega in Lorenzovo »akcija« lahko razumemo le kot širjenje arhitekturnega polja.


Več:
>>www.peterlorenz.at

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

namaste
Brez naslova, 7.11. 2006, 22:44

khm...a mi lahko prosm negdo pove kaj je narobe z njegovim predlogom za ilirijo, da so ga bojkotiral?...

Anonimnez
Brez naslova, 8.11. 2006, 08:53

ni naš,...

namaste
Brez naslova, 8.11. 2006, 18:28

ja sment...sej za narodno galerijo je pa ceh arhitekt pa nm je useen usec... robbov vodnjak je naredu italjan pa smo lublancani ponosni na njega...arhitekt union hotela pa banke na copovi je biu bosanc pa sta eni od najlepsih stavb v mestu, filipov dvorec in kresija sta delo nemskega arhitekta...kaj je narobe s tem, da bi biu dons za neki arhitekt iz tujine?...dobr ne recm uno od kolizeja k je ze samo po seb obup pol pa ugotovis da so use njune stvari take...ampak ta je pa taka prijazna! ni visoka, travo ma na strehi in se lepo zliva s tivolijem...ns razvoj ne bo sou nikamor ce bomo bojkoteral use neslovenskega...

Anonimnez
Brez naslova, 10.11. 2006, 12:19

Ilirija je svinjarija prve vrste, ker predvideva grob poseg v mestni park, ki se vztrajno oži. Z vidika uporabnika je objekt definitivno zanimiv, upoštevati pa je treba njegov kontekst in odnos do okolja. Mestni park je potrebno povečati, odstraniti železnico in Tivolsko, ne pa krčiti. To mislim, da bi moralo biti jasno vsakemu arhitektu. Nihče ne oporeka avtorju tega projekta z vidika arhitekture, je pa skrajno perverzno, da se je za načrtovanje odločil kljub bojkotu matičnega društva, da ne rečem kako nezaslišan je v tem oziru šele odnos Mesta do stroke. Poleg tega je gradnja Ilirije nedopustna dokler se ne uredi status železnice, ki bi na vsak način morala pod zemljo, kar bo po izgradnji tega objekta bistveno težje, beri: nekateri osebki s privatnim interesom bodo trdili "nemogoče!". Da ne rečem, da je tale razstava namenjena zgolj propagandi in ponovnemu oživljanju Ilirije, kar je prav tako skrajno nezaslišano s strani Hrauskega in DALa, ki ga predstavlja. Oportunist!

anon
a propos DAL-Hrausky-Lorenz, 13.11. 2006, 13:20

a ne gre morebiti za še eno 'ugodno' Hrausky-rešitev - malce predstavlja desso, malce je DAL, mal določa prostorsko politiko, a vse proti vsem profesionalnim odločitvam lastnega DAL in IZS in pravilom stroke? kdo se v urbanističnih in predsedniških 'odborih' DAL in IZS bo spomnil da kaj o tej zadevi vpraša?

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>www.peterlorenz.at

Peter Lorenz
1950 rojen v Innsbrucku
1975 diplomira na fakulteti za arhitekturo v Innsbrucku
1980 odpre arhitekturni biro v Innsbrucku
1983 doktorat iz arhitekture v Benetkah
1988-99 poučuje na Univerzi v Innsbrucku
1991 odpre drugi biro na Dunaju
1994 predava v New Delhiju, Ahmadabadu in Bombayu
1998 predava v Barceloni in Hongkongu
1999-2000 predava v Trstu
2001 predava v Hongkongu
2002 predava v Neaplju
2002-03 gostujoči profesor v Grazu
2003 vodi delavnico v Guanzhou



M preis Niederndorf


SuperM, Telfs


Sottolfaro, Trst


Večstanovanjska stavba, Telfs


Ilirija Ljubljana

na vrh