info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
9. 11. 2006

Stavba pod grajskim hribom

Martina Lipnik
Večstanovanjska stavba pod Gradom kljub številnim pritožbam, zgroženju in negodovanju Ljubljančanov in strokovnih skupin nezadržno raste. Arhitekta Martina Lipnik se s problematiko ukvarja že nekaj časa. Poslala nam je besedilo, objavljeno v rubriki Pisma bralcev zadnje Sobotne priloge Dela. Obenem je posredovala tudi korespondenco z upravnimi službami, pristojnimi za prostor, gradnjo ter varstvo in ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

***

Retorični vprašanji 'Pri Jupitru, kakšna gradnja in kje je lahko sploh še nelegalna, če je tole za Gradom legalno?' in 'Kako lahko še kakšna urbanistična inštanca pogleda komu v oči in reče: 'Oprostite, to ni dovoljeno!'?' sta popolnoma na mestu! Gradnja ob cesti Za gradom je sramotna za slovensko 'pravno državo' in daje podlago za nezaupnico javnim upravnim službam, ki so pristojne za prostor, gradbeništvo, varstvo kulturne dediščine in za ohranjanje narave. Na obravnavanem prostoru veljajo namreč prostorski in varstveni pogoji, ki po logiki ne omogočajo gradnje, kakršni smo priča - gradnja je kljub temu do sedaj uradno spoznana kot neoporečna glede na določila veljavnih odlokov. O neskladnosti zatečenega stanja na terenu z določili veljavnih odlokov sem opozarjala na različnih naslovih, pa nič! Na svoja opozorila nisem dobila nikakršnega odgovora!

Gradnja se kljub urgencam nadaljuje in ni razvidno, da bi kdo od odgovornih učinkovito ukrepal, da se ta javna škoda odpravi. S stališči MOP, ki so razvidna iz člankov, objavljenih v javnih medijih (Delo, 5.10.06), se ni mogoče strinjati: občinski odlok v splošnih določilih območnega PUPa jasno opredeljuje, kakšne gradnje so na območju grajskega hriba, kamor sodi tudi obravnavana lokacija ob cesti Za gradom, dovoljene. Ta določila niso bila spoštovana pri izdaji gradbenega dovoljenja, niti pri stališču MOP.

V 6. členu veljavnega ODLOKA o prostorskih ureditvenih pogojih za območje prostorske celote C9 Grad so vpisana določila o oblikovanju in velikostih novogradenj: Pri vseh novogradnjah in parcelacijah v območju je treba upoštevati omejitve, podane z regulacijsko linijo in gradbeno mejo (to je v obravnavanem primeru močno prekoračeno – op. Lipnik) ter omejitve višinskih gabaritov, kot je to razvidno iz karte Normativni elementi. Tolerance so +/- 1m. Nato pa še: '... Zazidana območja ob obodnih cestah grajskega hriba se prenavljajo, revitalizirajo in dopolnjujejo skladno z obstoječo morfologijo. Vertikalni gabariti morajo upoštevati višino obstoječih zgradb, horizontalni gabariti pa tudi členjenost gradnje. Kritina in naklon streh se usklajuje z obstoječo zazidavo. Ob prenovi je treba zagotoviti ohranitev kvalitetnih arhitekturnih elementov in zasnove objektov v skladu s spomeniškovarstvenimi zahtevami.' (Iz navedenega je moč razbrati, da bi morala biti novogradnja po višini, členjenosti in horizontalnih gabaritih, oblikovanju strehe, enaka do sedaj obstoječi!! , ter pridobiti spomeniško varstvene ZAHTEVE - kje in kakšne so te glede na določila področnega Odloka o varovanju?? Nikakor ne take, ki bi dovoljevale sedaj videni objekt!! - opomba Lipnik)

V 44. členu je zapisano, kaj se pod zgoraj napisanimi pogoji predvideva na obravnavni lokaciji:
Stanovanjski dvojček na cesti Za Gradom št. 3 in 5 je dopustno odstraniti in nadomestiti z novo zgradbo, ki jo je treba vključiti v izravnan prostor tako, da ne bo motila naravnega okolja. Stavba ohrani stanovanjsko namembnost. Ob gradnji naj se zniža cestni oporni zid. Po pogojih Odloka je določeno, da mora pristojni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine sodelovati pri vseh posegih na Grajskem griču.
V 9. členu so našteti varovalni odloki, ki veljajo na območju: Na območju prostorske celote C 9 Grad se naravni in kulturni spomeniki varujejo na osnovi naslednjih dokumentov:
- odloka o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 5/86)
- odloka o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike (Uradni list SRS, št. 6/83)
- odloka o razglasitvi Šempetrskega, Poljanskega in Karlovškega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 18/90)
- odloka o razglasitvi arheološkega kompleksa v ljubljanskih občinah za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 46/90)
- konservatorski program za sanacijo ljubljanskega gradu (Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, oktober 1988)
- konservatorskih smernic za ureditveni načrt Grajskega pobočja (Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, januar 1988) in
- konservatorskih smernic za sanacijo Grajskega griča (Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, december 1993).

V 49. členu je napisano: 'Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.'

Pooblaščena Inšpekcija (gradbena), ki je obveščena o spornosti gradnje ob cesti Za gradom v Ljubljani (k.o. Prule, parcela štev 59/1 in sosednje) glede na določila prostorskega akta MOL in tudi glede na določila odlokov kulturnih in naravovarstvenih varovanj, odgovarja, da bo preverjala samo obstoj gradbenega dovoljenja in skladnost gradnje z njim. Pri tem ne predvideva ukrepanja in postopkov v zvezi s preverjanjem PRAVILNOSTI izdanega gradbenega dovoljenja in njemu pripadajoče projektne dokumentacije, kar sledi kot njena dolžnost iz zakonskih obvez, citiranih v nadaljevanju: 'Zakon o urejanju prostora v členu 162 določa, da inšpekcija preverja primernost ravnanja prostorskih načrtovalcev glede izvajanja določb zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov – torej lahko opredelimo, da mora opravljati tudi vlogo bivše »urbanistične« inšpekcije. (opomba Lipnik)

145. člen Zakona o graditvi objektov (obseg inšpekcijskega nadzorstva) zahteva, da gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti ali so bili pri prostorskem načrtovanju upoštevani predpisi s področja urejanja prostora in ali so bili pri projektiranju upoštevani predpisi s področja graditve objektov;

Nato mu 167. člen ZGO omogoča oziroma ga obvezuje, da kaznuje projektanta, če pri projektiranju ne upošteva temeljnih zahtev projektiranja (48. člen) in če pri projektiranju ne upošteva posebnih zahtev projektiranja (49. člen). To pomeni, da tudi preverja, ali je s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve in da bo v skladu s prostorskimi akti, itd. (vse 48. člen ZGO-1).

Vsega tega gradbena inšpekcija v republiki Sloveniji enostavno noče izvajati. Obravnavana gradnja je sporna na zelo občutljivi lokaciji in sramota za to družbo bo, če ostane vsem v posmeh v predvideni obliki in velikosti, z ogromnimi nedopustnimi izkopi, popolnoma ne-sankcionirana.

In še izvlečki iz varovalnega Odloka o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (Uradni list SRS, št. 5/86):
4. člen: Naravna znamenitost je naravni spomenik. 9. člen: Varovanje kulturnih, estetskih , zgodovinskih in naravnih vrednot v celoti, v neokrnjeni in izvirni podobi; v primeru okrnitve spomenika je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje.

Na celotnem zavarovanem območju je prepovedano med drugim:
Na območju naravnega spomenika je dodatno prepovedno (ocenjujem, da sem spada zemljišče parcelna številka 59/1, k.o. Prule, ki obkroža neposredno stare dosedanje zgradbe in kjer se prav tako vršijo izkopi, ki se ne bi smeli - opomba Lipnik)
1. gradnja novih cest, stavb, naprav, ki ne izhajajo iz lastnosti naravnega spomenika
2. izvajati goloseke
3. spreminjati obstoječo konfiguracijo terena, razen pri rekonstrukciji in prenovitvenih posegih obstoječih objektov in naprav
10. člen določa tudi: Z zagotavljanjem obstoječih razmerij med gozdnimi, travniškimi, parkovnimi in pozidanimi površinami se morajo ohranjati ekološko ravnotežje, in estetske kvalitete naravnega in urbanističnega spomenika. Na tem območju naj se razvija kulturno - rekreacijski program, s takimi aktivnostmi, ki ne zahtevajo gradnje dodatnih objektov.

Dovolj za spoznanje, da gradnja, ki jo gledamo sedaj, izkorišča prostor samosvoje in ne oziraje se na predpise.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 10.11. 2006, 12:29

Ja Grolegerji so itak en sinonim za brezvestne, sprijene in prodane arhitekte, kar se jim bo v tem malem prostoru kmalu maščevalo....

Maja
napake in odgovornosti, 12.11. 2006, 11:12

Ni tako preprosto. Bilo bi prelepo, če bi take probleme lahko odpravilo nekakšno maščevanje višjih sil. Največji problem je dejstov, da sta objekta zgrajena z vsemi dovoljenji. Pustimo ob strani etične sodbe, ki so v primeru gradnje v prosotru seveda pomembne, a ne ključne. Urejanje prosota prav zaradi visoke stopnje rizičnosti, pokvarljivosti človeka, če hočete, vodi niz premišljenih korakov v katerega je vključenih več odločevalcev. Prav ta formalno pravni niz z vanj vpletenimi osebami je zatajil. V Ljubljani pod grajskim gričem in še marsikje v Sloveniji. Prostorsko načrtovanje je prav v smislu povezanih formalno pravnih odgovornosti v Sloveniji padlo na izpitu. Ideja, da je prostorsko načrtovanje sistem niza v naprej pripravljenih dokumentov, ki vse vpletene odrešuje odgovornosti za končne posege je povsem zgrešena. Legalno in legitimno morata hoditit z roko v roki. Zato je delo v prostorskem načrtovanju povsod po svetu cenjeno in vse prej kot lagodno.
Kaj ima s tem arhitektura? Vse in nič. Tam kjer svojo kakovost arhitektura povezuje s kakovostjo prostorskega načrtovanja in urbanizma, si zagotavlja predvsem varnješe in bolj predvidljive pogoje za svoj prispevek. Nekateri dobri nastavki za tako prakso obstajajo tudi v slovneskem prostoru. Nenazadnje imamo zaps, ki je zbornica vseh treh v prostoru delujočih profesij in kot taka dobra zibelka za ustvarjanje kakovostnih pogojev dela. Upam, da bo v tem sklicu začlea izkoriščati prednsoti svoje strukture in delovati v prid dobre prakse. Glede na eu trende in veliko pozornost, ki jo medsektorskemu in medprofesionalnemu povezovanju pripisujejo tam, bi s tem lahko postala izjemna in pomembna noslika novosti tudi izven domačih logov.


andrej
Brez naslova, 12.11. 2006, 17:53

Maja veš kaj je pri tem najbolj žalostno, da uradničku, ki je izdal dovoljenje za primerno nadomestilo (pustimo aj in kako, ne pravim, da je direktna podkupnina, prej verjetno učinkovito lobiranje in avtoritativna direktiva), dol visi. Prav tako dol visi Grolegerju, ki tole bere in zamahne z roko. "Briga me! Jaz sem naredil vse po legalni poti. (o legitimnosti in načelnosti raje ne bi govoril). Kaj mislijo arhitektki po Sloveniji mi dol visi. Kaj pravi ZAPS, ki nič ne pravi, sploh ni pomembno, ker ne bo ukrenil nič. Glavno, da se bajta dobro proda in da moj bodoči investitor v meni servilnemu arhitektu brez strokovnih pomislekov zagotovi novo delo."
In da! Arhitekt je pri tem veliki faktor! Dobro ve, da je tam nekoč stala majhna kmetija in da ta objekt za 20 in več krat presega kvadraturo objekta, katerega "nadomešča". Arhitekt bi se moral vprašati, če to ni sporno! ZAPS bi se moral burno odzvati in tak projekt okrcati. Kar se tiče gradbenih dovoljenj, je pa zgodba zase in vemo, da se ga včasih dobi v najbolj nemogočih okoliščinah, spret pri drugem projektu pa je razlog lahko že 20 cm čez rob gradbene linije obdane z nekaj hektari zemlje istega lastnika, zato je zgornji komentar kar na mestu...


Anonimnez
napake in odgovornosti, 13.11. 2006, 18:56

zelo pomembno je spoznanje, da "dobra arhitektura" ni nikoli alibi oziroma ne more reševati "slabega urbanizma"

m.l.
problem ne-pravne države, 13.11. 2006, 19:04

pomanjkanje inšpekcijskega nadzora glede pravilnosti projekta in pravilnosti izdanega gradbenega dovoljenja omogoča vsakršne in vedno hujše malverzacije; če država ne bo začela izvajati nadzora nad izvajanjem svoje zakonodaje v celoti - to je pravilno izvajanje "prostorskega nadzorstvenega dela" področne zakonodaje, kar sta ZUreP-1 in ZGO-1, potem je "pravna država" , del, ki je odgovoren za varnost investitorjev in lastnikov nepremičnin ipd..popolnoma in dokončno zatajila

mika
Brez naslova, 27.11. 2006, 13:28

Zdi se, da gre pri tej problematiki za konflik med lokalnim in drzavnim. Vedno bolj se zdi, da na tej relaciji stvari ne funkcionirajo najbolje, da je vedno vec konfliktov. Obcina nekaj sklene, drzava pa pri izdajanju gradbenih dovoljenje to kar je obcina sklenila, nacrtno rusi. Se vam ne zdi?

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Delo, Sobotna priloga, 4.11.2006
Odziv na članek 'Od Jupitra do vola' avtorja Janeza Suhadolca
Delo, 28.10.2006


Redosled dogodkov:

I.
19.06.2006
Prvič poslan Javni poziv na:

Mestno občino Ljubljana
Ministrstvo za okolje in prostor
Ministrstvo za javno upravo
Državno pravobranilstvo
Časopis Delo

14.07.2006
Ponovno poslan Javni poziv, dodatno na:

Javno tožilko RS, ga. Brezigar
Tednik Mladina
Gibanje za pravičnost in razvoj

06.09.2006
Dodatno poslan Javni poziv na:

Komisijo za preprečevanje korupcije

>>Grad - javni poziv.doc

II.
11.10.2006

Ministrstvo za javno upravo, Sektor za upravno inšpekcijo, pošlje odgovor na naslov g. Amona. Nanj arh. Lipnik po e-pošti pošlje komentar z ne-strinjanjem s stališči MOP, pred tem objavljenimi v javnosti (v TV oddajah, Delu itd)

>>Grad-javni poziv-odgovor Ministrstva za javno upravo.doc

III.
02.11.2006

Ministrstvo za okolje in prostor, Sektor za graditev na drugi stopnji, pošlje po e-pošti odgovor na e-dopise arh. Lipnik z dne 01.06.2006 s podobno vsebino kot opisano v Pismih bralcev v SP Dela 04.11.2006, predvsem kot izvleček iz veljavne zakonodaje in določil prostorskega akta.
V prilogi je bila poslana tudi Odločba MOP z dne 30.08.2006 - "Zavrnitev predloga inšpektorice za razveljavitev odločbe".

>>Odgovor MOP na dopis arh. Lipnik.doc
>>Zavrnilna odločba MOP.doc

IV
16.11.2006

>>Odgovor MOP na pripombe arh. Lipnik.doc

Op.u.: Dokumenti imajo vnešene pripombe arhitektke Martine Lipnik.












na vrh