info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
20. 11. 2006

Vlada končno sprejela nov Zakon o prostorskem načrtovanju

Matevž Čelik
Po kritičnem odzivu strokovnjakov na naših spletnih straneh v juliju 2005 je Vlada pripravljeni "Zakon o ureditiv določenih vprašanj s področja urejanja prostora" pospravila v predale. Potem so v javnosti krožile številne variante novega "Zakona o prostorskem načrtovanju", zadnjo od njih pa je Vlada v petek 16.novembra 2006 tudi sprejela.

Nov zakon je bilo po trditvi zakondajalca treba sprejeti, ker se je v praksi pokazalo, da nekatere ureditve, posebej tiste, ki se nanašajo na prostorsko načrtovanje, v sednajem zakonu ne sledijo v celoti sodobnim spoznanjem na tem področju in da so posamezne predpisane rešitve nejasne ter deloma celo neizvedljive, vsebinsko in organizacijsko vprašljive in da so zato potrebne takojšnje spremembe.

Namen novega zakona je odprava pomanjkljivosti Zakona o urejanju prostora, ki se nanašajo na sistem prostorskih aktov države in občin, na vsebine posameznih prostorskih aktov in razmerje med njimi, na postopek njihovega sprejemanja ter postopek presoje njihove okoljske sprejemljivosti. Temeljno vodilo pri pripravi zakona je bila racionalizacija dela, finančnih sredstev ter skrajšanje postopkov priprave in sprejemanja prostorskih aktov, s tem pa tudi skrajšanje potrebnega časa za realizacijo posameznih investicijskih namer.

Zakon o prostorskem načrtovanju na novo ureja naslednje vsebinske sklope:
- sistem prostorskih aktov države in občin, ki bo zagotavljal kvalitetnejše prostorske rešitve ter bistveno olajšal predvsem delo občin,
- postopke priprave in sprejemanja prostorskih aktov, vključno s postopki celovite presoje njihovih vplivov na okolje, ki bodo krajši od dosedanjih,
- vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema, ki bo občinam in drugim nosilcem urejanja prostora omogočal hiter in brezplačen dostop do vseh potrebnih prostorskih informacij,
- opremljanje stavbnih zemljišč z ustrezno gospodarsko javno infrastrukturo.

Če bo zakon zares olajšal delo občin in prinesel kvalitetnejše prostorske rešitve bomo lahko ugotavljali šele, ko ga bomo pričeli uporabljati. Za začetek sprejem novega zakona vnaša predvsem zmedo s ponovnim preimenovanjem prostorskih dokumentov ter v nehvaležen položaj postavlja občine, ki so se že lotile posodabljanja prostorskih dokumentov po prejšnji, komaj nekaj let stari zakonodaji.

Zaenkrat je tudi težko verjeti, da bodo postopki sprejemanja prostorskih aktov krajši. Vprašanje pa je tudi, kako bodo domnevno krajši postopki vplivali na kvaliteto prostora v celoti.

Ob sprejemu novega zakona si lahko želimo samo, da je nezanesljivo tranzicijsko obdobje po petnajstih letih tudi na področju urejanja prostora končano. Če zakon res lahko doprinese k kvalitetnejšim prostorskim rešitvam, je potrebno reči, da jih je v zadnjem času onemogočal predvsem nestabilen zakonodajni okvir na področju urejanja prostora.

Za resničen kvalitetni preskok na področju urejanja prostora pa bo v bližnji prihodnosti potrebno zasnovati sveženj ukrepov, ki bodo posegali tako na področje izobraževanja naročnikov (laične javnosti), zavezanosti javnih (tudi in predvsem vladnih) naročnikov maksimalno kvalitetnim prostorskim rešitvam ter vlaganju sredstev v prostorske in arhitekturne raziskave ter mednarodno sodelovanje.



Več:
>>Zakon o prostorskem načrtovanju (*.doc/1 MB)
>>Novi ZUREP /Trajekt | Akcije | Julij 2005

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

maja
vlada za, kaj pa parlament, bo sprožena razprava o posledicah?, 20.11. 2006, 15:33

Vlada je sprejela predlog zakona o prostorskem načrtovanju. Zakon naj bi pospešil postopke za novogradnje in odstranil ovire, ki izhajajo iz omejitev za spreminjanje namembnosti iz prostorskih aktov. Dejstvo, da nihče v razvitem svetu ne verjame v hitro spreminjanje namembnosti rabe in s tovrstno prostorsko svobodo povezano graditeljstvo, je očitno nepomembno. Očitno je nepomebno in zato redko komu pri nas res blizu tudi urejanje prostora na sploh.
O tem še bolj kot medla vsebina akta zgovorno priča vsebinsko prazna argumentacija novega zakona. Je sploh še na kakšnem področju možno spremeniti zakon s tako pavšalnimi argument in ugotovitvami kot so zapisane v predgovoru k novemu besedilu zakona? Primerjalni pregled drugih evropskih zakonskih ureditev pa je sploh kronski dokaz o tem, da se avtorji ne zavedajo dejstva, da tudi sedaj veljavno zakonsko besedilo zdrži tovrstno vzporejanje. Bistvo urejanja prostora se sploh ne skriva toliko v zakonskem besedilu, ki mimogrede že v slovenskem zakonu iz leta 1984 ni bil kakšno predpotopno srednjeveško pisanje, ampak tiči v izvajanju. Samo v izvajanju predpisov se države razlikujejo med sabo in prav izvajanje tega pravnega akta nas tudi skrbi. Države se med sabo pomembno razlikujejo po tem, kaj in koliko stvari je družbeno normiranih tako dobro in dosledno, da tega pravni predpisi praktično ne pokrivajo več. Hkrati pa so pomembne razlike tudi v izvajanju prepdisanega dela pravnih postopkov. V tem smilsu ni zaslediti i ne kritične, ne ambiciozne razvojne misli na temo sprememb domačega zakonskega ovkria. Tehnike izdelave aktov in načini njihove obravnave, vključevanje javnosti kot načrtovalsko orodje in oblika odločanja o družbeni sprejemljivosti, so zato v posameznih zakonskih ureditvah od države do države zelo različno prepdisane. Odvisno od družbeno normiranega standarda, od ustaljenih in zato predvidljivih, vkalkuliranih itd. načinov dela, se v zakonska besedila vnašajo predvsem novosti, ki jih praksa še ni sprejela, bi jih pa po presoji stroke in po politični presoji tudi, morala. V tem smislu je zakonski predlog slab.
Skrb vzbuja predvsem dejstvo, da stanje v prostoru kaže, da področje kot tako slabo obvladamo, razumemo itd, hkrati pa si želimo zelo golega zakona, ki bi prostorsko načrtovanje prepuščal prosti presoji in izbranim odločevalcem. Dejstvo je verjetno posledica malih občin, ki so zadevam težko kos in predvsem nepriznavanja, da naša pravna država deluje šibko. Kako naj si drugače razlagamo poudarek o molku organa, ki je po zdravi pameti že v sedaj zapisani obliki zakona vključen. Moledovanje za smernice in mnenja daleč čez zakonsko predpisanih 30 dni je bilo pač vselej v nasprotju z zakonom.
Novi zako nmorda ni najhujše kar se v Sloveniji dogaja, ne bo pa brez posledic za narodno gospodarstvo in bo resno načel prostor kot ključno razvojno matrico. V tem smislu ni odveč ponoviti, da je spreminjanje zakona lahko v škodo prostorski kulturi, saj skupaj s celotnim obdobjem priprav na spremembe pomeni destabilizacijo enega ključnih razvojnih področij delovanja nacionalne države. Očitno je odgovornosti za sprejete odločitve pri nas nositi lažje kot drugje v razvitem svetu.


Anonimnez
Brez naslova, 20.11. 2006, 22:01

Z dvoletnim pisanjem tega zakona in natolcevanjem o tem, da je ZUreP-1 zanič, so pisci tega zakona zaenkrat uspešno prikrivali največji problem prostorskega načrtovanja v Sloveniji. Ta problem je Ministrstvo za okolje in prostor - MOP, skupaj z najbolj odgovornimi, ki niso sposobni opravljati svoje vloge tako, kot je treba.
Naloga MOPa je, da usklajuje med sabo posamezne sektorje in skrbi zato, da ti pravočasno oddajo svoje smernice in mnenja. Ker MOP tega ni izvajal korektno, so se postopki vlekli tako dolgo, da se zdaj sprejema nov zakon, ki bo postopke krajšal. Koga kdo tu vleče za nos, je jasno. Če že vlada ni, naj parlament spregleda neučinkovito in nesposobno vodstvo na MOPu in v posameznih sektorjih, ki so s prostorom povezani. Kolikokrat se je zgodilo, da moramo prostorski planerji in urbanisti moledovati za smernice, da jih potem dobimo, ko je že vse mimo ali pa sploh nikoli? Kolikokrat se je zgodilo, da smernice od določenega sektorja niso bile podane, taisti sektor pa je v istem projektu potem izdal negativno mnenje in postopek zavlekel v nedogled ali ga celo za večno ustavil? Ali sploh obstaja kje kakšen projekt, ki je dobil vse smernice v zakonsko predpisanem roku? Verjetno ne. Krivda za to je na strani MOPa, ki ne opravlja svoje vloge.
Vladajoči naj se raje ne pustijo vleči za nos od tistih, ki s prikrivanjem in sistematičnim laganjem držijo svoje privilegirane riti na položajih, ker bo resnica slej kot prej prišla na dan. Nov zakon namreč s tem, da bo državna uprava še naprej tako funkcionirala, kot funkcionira danes, ne bo prav ničesar rešil. Volivce pa bo vsekakor zelo resno zanimalo, zakaj država porablja toliko davkoplačevalskega denarja v prazno?!


anonimus
stroški, 21.11. 2006, 05:21

Me zanima, kdo je skalkuliral zadeve v razlagi o stroških. Sploh kdo zna izračunati stroške škode, ki jih je ta vlada s tem ministrom naredila Slovencem smao s tem, ko je vse od ustoličenja napovedovala spremembe tega zakona. Se bo občinam obneslo, ker so uspešn odosegle nesrečno poenostavitev. Je res tako prijetno odločati, da se skoraj ne sprašujemo o čem odločamo in zakaj? Kdo bo vrnil slovencem lepoto pokrajin, ko bo vse pozidano z raznimi gradiči, poslovnimi halami, termami in hoteli za stotine turistov, ki jih nikoli ne bo, ker je množični turizme v popolnem nasprotju s prirodnimi danostmi Slovenije za turizem. Se sploh zavedamo, da nam gumarji in nekdanji trgovci z nafto krojijo turistično ponudbo in da so naši sekretarji in krovni strateški prišepetovalci sfrustrirani od slovenske majhnosti staln ov bitki z velikimi ponudniki, ki imajo z našo državo tako malo skupnega, da manj sploh ni možno, če se pogovarjamo o prostorskih razvojnih možnostih. Kdo bo že enrkat nalil našim vladam čistega vina?

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Zakon o prostorskem načrtovanju
>>Novi ZUREP /Trajekt / Akcije / Julij 2005



na vrh