info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
29. 11. 2006

Predlog novega zakona slabša kvaliteto prostorskega načrtovanja

Uredništvo
Predlog zakona o prostorskem načrtovanju (ZPN) je bil že sprejet na seji Vlade RS in čaka na obravnavo v parlamentu. Po skrbnem pregledu zakonskega besedila člani DKAS ocenjujejo, da je besedilo še vedno precej slabo domišljeno in da odstopa od dosežene stopnje kakovosti formalnega urejanja prostora v Sloveniji.

V dopisu predsedniku vlade, ministrom, poslanskim skupinam in drugim strokovnim organizacijam skupina DKAS za zakonodajo ugotavlja, da novi predlog ZPN ne odpravlja slabosti veljavnega zakona in posebej opozarja, da novi predlog ne predstavlja dobre pravne podlage za načrtovano skrajševanje in poenostavljanje postopkov. Nasprotno, razmere v praksi navajajo, da je možno pričakovati celo obratni učinek. DKAS opozarja, da se zmanjševanje vloge prostorskega načrtovanja in pristojnega ministrstva kot usklajevalca interesov v prostoru lahko izkaže za slabo rešitev. Podobno tudi manjši pomena, ki ga ZPN namenja strateškim ravnem prostorskega načrtovanja lahko vpliva na probleme zaradi nepravočasnega usklajevanja interesov v prostoru.

Hkrati DKAS opozarja odgovorne v državi, da predlog ZPN ne sledi smernicam, ki jih Sloveniji narekujeta leta 2003 ratificirani Evropska konvencija o krajini in Alpska konvencija. Obe konvenciji državi nalagata obveznosti v zvezi s formalno pravnim zagotavljanjem pogojev za varstvo in razvoj krajine. Ni odveč omeniti, da so varovalni in razvojni vidiki urejanja krajine v veljavno zakonodajo danes zgledno vključeni.

Krajinski arhitekti zakonodajalca in odgovorne še opozarjajo, da je omejitev zakona na poseljen prostor in skoraj dosledna izključitev krajine kot antipoda pozidanemu, urbaniziranemu prostoru, neobičajna za prostorsko načrtovanje razvoja in bo vodila v zniževanje doseženega standarda prostorskega načrtovanja v Sloveniji. Odmik od načel integralnega prostorskega planiranja pa bo lahko vplival tudi na ugled Slovenije v EU, ki že opozarja na pomanjkljivosti pri upoštevanju s prostorskim razvojem ozko povezane okoljske zakonodaje. Pri tem ni odveč poudariti, da je slovenska dobra praksa na tem področju v preteklih letih nemalokrat služila kot zgled državam EU, v katerih se ta načrtovalski pristop pospešeno uveljavlja.

V želji, da bi bil zakon o prostorskem načrtovanju (ZPN) krovni prostorski zakon, ki bi zagotavljal predvidljivo, minimalno zavezujočo strukturo in vsebino dela za potrebno uspešno koordinacijo vseh interesov, sektorjev v prostoru (raba prostora) krajinski arhitekti pričakujejo razpravo o predlogu zakona in resen premislek pred sprejemom.

V prilogi celotno besedilo dopisa DKAS odgovornim in besedilo zakona (ZPN) z vnešenimi dopolnili in komentarji.


Več:
>>Dopis DKAS (42 KB/*.doc)
>>Zakon o prostorskem načrtovanju / pripombe (368 KB/*.pdf)

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

anonimus
b, 1.12. 2006, 14:10

Pa kaj je s temi krajinskimi arhitekti? Minister si ja ni izmislil zakona za zabavo. Zakon hočejo investitorji in ti pritiskajo na župane, oni pa so dali glas na volitvah, ker je bilo obljubljeno, da ne v prostoru bo več kompliciranja.
Minister je na predstavitvi zakona predstavnikom občin lepo povedal: zurep ne živi, novi zakon bo skrajsal postopke, ima evropsko usklajena imena aktov in bo pripravil aparat, da bo reagiral v 15 dneh. Če minister tako pravi, ni dvomiti. Ministrova stranka je pred volitvami napovedovala novi zakon in evo, po dveh letih bo minister dobil kljukico pri predsedniku vlade. Zakon o urejanju prostora je bilo TREBA spisati na novo, ker prejšnji ne deluje. Dokazi? Jih ni, ampak vera je trdna. Prav. Škoda, da si vendar dokazov vsaj kdo v tem parlamentu ne želi slišati.
Kaj ne deluje? Lahko zakon pripravi inšpekcijo, da se bo nehala izmikati odgovornosti, ali ministra, da ne bo govoril o različnih možnih interpretacijah nadomestne gradnje v pupih, ali pa občine, da bodo prijavile nestrinjanje z delom upravnih enot in dosegle ustrezen premik v praktičnem izvajanju aktov. Seveda ne. Zakoni tega ne morejo rešiti.
Urejanje prostora je zelo preprosta stvar, minimizirajte že omejitve in pustite ustvarjalcem svobodo.
Tako bodi. Kakšna krajina, kakšna celovitost. Kot bi v tretjem svetu predavali o zdravi hrani. O urejanju prostora slovenska javnost, naj gre za voljene predstavnike, ali arhitekte, ve tako malo kot lačni v Afriki o prednostih veganstva. Brez razumevanja vzroka in posledic, je težko razmišljati. Celo na pomanjkanje informacij se bodo lahko oizgovarjali, ko bo slovenska krajina posejana z gradiči in stolpiči pisanih barv in bodo samevale obrtne cone, tehnološki parki, razni diamanti in megalomanski topliški raji.


Martina Lipnik
prostor in "svoboda" ustvarjanja, 2.12. 2006, 22:15

"Urejanje prostora je zelo preprosta stvar, minimizirajte že omejitve in pustite ustvarjalcem svobodo."
To je večinska želja, vsaj kar zadeva arhitekte, močno pa tudi investitorje, vendar s popolnoma drugimi motivi. Ni pa to želja vseh že obstoječih nepremičninskih lastnikov, kadar jim ta "svoboda" krati njihove dosedanje pravice glede kvalitete uporabe svoje lastnine - bivalne kvalitete, tržne vrednosti ipd...velikokrat "svoboda" marsikomu v več ozirih v škodo uzurpira prostor, še večja škoda pa nastane, kadar "svoboda" povzroči neprimeren poseg v javne dobrine - kot se je to dogodilo med drugimi v primeru gradnje ob cesti "Za gradom" v Ljubljani - nekomu "svoboda" in profiti, drugim iznakažen javni prostor ali pa v primeru prizadetih sosedov prav materialno oškodovanje..

Ob vseh "velikih besedah" in zagovarjanju kakovosti bomo pa ravnokar priča popolnoma neprimerni in stihijski pozidavi obsavske doline severno od Ljubljane, krčenju in izginjanju gozdov, izgubi slikovite kulturne krajine in obenem ogrožanju podtalnice na sorškem polju in drugod.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh