info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
27. 8. 2003

Strategija prostorskega razvoja v javni razpravi

Maja Simoneti
Strategija prostorskega razvoja Slovenije je ena od novosti, ki jih uvaja novi Zakon o urejanju prostora, ko predpisuje izdelavo treh nivojev načrtovanja urejanja prostora s strategijo prostorskega razvoja, prostorskimi redi in lokacijskimi načrti, ki se izdelajo za državo, občine in regionalno raven. Strategija prostorskega razvoja Slovenije bo, ko bo sprejeta, nadomestila Državni prostorski plan 1986 do 2000.

Z novim zakonom o urejanju prostora in podzakonskimi akti, že sprejetimi in tistimi, ki so še v nastajanju, je Slovenija začela dobivati posodobljen pravni okvir za urejanje prostora. Celo tranzicijsko desetletje je v zraku visela nuja po spremembah. Uradni in neuradni odzivi na nove predpise so, razen redkih izjem, mlačni in ostajajo javnosti skriti. Strokovna, upravna in laična skepsa, ali vsaj zadržanost, je pri tolikih in tako temeljitih spremembah, upravičena. Šele praksa oziroma rešitve skladne z novo zakonodajo, pa bodo pokazale, koliko in kako je pravni okvir prilagojen potrebam časa, prostora in ljudi.

Z izdelavo Strategije prostorskega razvoja Slovenije se urejanje prostora pridružuje drugim resorjem, ki so že uveljavili izdelavo strateških razvojnih dokumentov. Slovenija pa se bo z izdelano Strategijo uvrstila tudi v skupino držav, ki verjamejo, da je za posege v prostor dobro, če jih usklajujemo in tehtamo na različnih ravneh. Strateški pristop k načrtovanju razvoja v prostoru Sloveniji seveda ni tuj, čeprav velika mera skepse do planiranja značilna za zadnje desetletje, gotovo ni bila dobra popotnica za pripravo Strategije. Glede na začrtano pot in dejstvo, da je vztrajanje pri iskanju strateških pristopov k planiranju razvoja v prostoru, med drugim "zelo evropsko", se temu načinu načrtovanja razvoja v prostoru ponovno odpirajo priložnosti.

Strategija prostorskega razvoja Slovenije, ki je dostopna na spletnih straneh Urada za prostorsko planiranje, je v kontekstu zapisanega vredna naše pozornosti. Brezbrižna ali popustljiva presoja lahko škodi v več ozirih. Opredelitev strukture in vsebine, prepoznavnosti tega prvega strateškega dokumenta za usmerjanje razvoja v prostoru, bo vplivala na odnos do urejanja prostora v Sloveniji, na pogoje za strokovno delo prostorskih načrtovalcev v praksi in upravi, na urejanje prostora na nižjih ravneh. Strategija je tista, ki bo "urejanje prostora" opremila za razpravo o možnih smereh razvoja in iskanju najboljših možnih rešitev doma in v kontekstu unije držav v katero se podajamo.

Konstruktivno sodelovanje pri opredelitvi končne vsebine in strukture vsebine je zato lahko samo zaželeno. Gotovo bo zanimivo videti, koliko in kako so pripravljalci uspeli ujeti stanje v prostoru, probleme, ki bi jih bilo dobro zajeziti, prvine, ki kličejo po nadaljevanju utečenega načina ravnanja in tiste, ki morajo postati predmet posebno premišljenih ukrepov. Pogled na podobne dokumente drugih držav pokaže, da se notranjo kohezivnost in povezanost navzven, h kateri poziva evropska skupnost ob pripravi strateških dokumentov, lahko načrtuje z zelo različnimi strateškimi ukrepi. Očitno je, da čas in kraj nastanka strategije prostorskega razvoja nista zanemarljiva.

Kakšna je torej prva Strategija prostorskega razvoja Slovenije, koliko lahko z njo poistovetimo "stanje stvari" in kaj bi lahko dodali, so vprašanja na katera si lahko odgovorimo ob gradivu, ki je ponujeno v obravnavo.

Po enomesečni javni razpravi, ki se bo zaključila 24.septembra, bo organizirana prostorska konferenca. Gradivo se bo potem še dopolnilo in bo poslano v potrditev vladi, ta pa bo poslala Strategijo v obravnavo in sprejem državnemu zboru. Tam bo Predlog Strategije s pripombami in predlogi vsaj še dvakrat obravnavan in predvidoma sprejet na začetku leta 2004.

Pripombe in predloge zbirajo na Uradu za prostorsko planiranje in jih lahko pošljete do vključno srede, 24. septembra 2003, na spodnji naslov ali preko e-pošte.

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
Urad RS za prostorsko planiranje
ga. Jelena Hladnik
Dunajska c. 21
1000 Ljubljana


Pripombe:
>>Urad RS za prostorsko planiranje

Več:
>>Strategija prostorskega razvoja Slovenije / predlog
>>Ministrstvo za okolje in prostor

Primerjava:
>>Irish National Spatial Strategy / Irska NPS

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Matevž Čelik
Frontalni napad, 28.8. 2003, 09:46

Tisti izvorni pomen besede strategija, ki pomeni nauk o vojskovanju, ima tudi v kontekstu prostorskega dokumenta še vedno nekaj pomena. Kapitalistični trg je bojno polje in dobra (tudi prostorsko) razvojna strategija je edina možnost za zmago. Najprej je vsekakor potrebno nedvoumno določiti cilj. Priporočam vsem, da predlog strategije vsaj preletijo, saj gre, vsaj za vse načrtovalce, za zanimivo čtivo. Upajmo, da je kratko obdobje za javno razpravo res namenjeno temu, da se strategijo dopolni in popravi z relevantnimi pripombami. Po dobrem desetletju planske praznine res ne bi smeli biti nepremišljeni pri sprejemu tistega prostorskega akta, ki bo podlaga za vse ostale!

Maja Simoneti
stroka na prepihu družbene presoje, 4.9. 2003, 13:03

Razprava o vzrokih za rušenje primerov izjemne moderne arhitekture po Sloveniji, kljub razstavi v DESSI in različnih prispevkih in vključitvi uglednih kolegov, ne odmeva v širši javnosti. Je možno, da nas časopisni prispevki in razstava nagovarjajo v jeziku, ki ga ne razumemo? Je možno, da ljudi to ne zanima? Bi lahko danes porajajoči in nagrajeni arhitekturi prihranili podobno usodo s povečanim vplivom stroke v družbi, kot namigujejo komentatorji?

V kontekstu Prostorske strategije Slovenije se nam odpirajo zanimive vzporednice. Čeprav se z vidika projektanta zdi trditev povsem nesmiselna, nekoliko bolj potrpežljiv razmislek pokaže, da gre za različne konce istega problema. Dejstvo namreč je, da ni možno pričakovati spoštovanja arhitekturne dediščine, če ne verjamemo, da je treba spoštovati določila prostorskih ureditvenih pogojev, zazidalnih načrtov, ali če želite lokacijskih informacij.
Ko vam bodo naslednjič povedali, da v slovenskih mestih primanjkuje zemljišč za gradnjo, kar med drugim piše v prostorski strategiji države, se uprite nevarnosti, da bi vam zaradi molka pripisali strinjanje s to trditvijo. Prijazno opomnite sogovornika, da mogoče ta ocena velja za prostor v katerem ne bi bilo nikakršnih omejitev, v katerem bi lahko investitorji zgradili kar bi hoteli in kakor bi si zaželeli. V naših naseljih pa je načeloma prostora še precej, če bi le bili pripravljeni graditi pod določenimi pogoji. V razmerah, ko lahko mirno kupite stanovanjsko vilo in jo uredite v poslovno hišo, vrt pa prelijete z asfaltom in uredite parkirišča, bi bilo verjetno čudaško pomisliti, da je s tem kaj narobe, kaj šele, če bi bilo možno to preprečiti. Žal je prav zadnje ena od legitimnih dolžnosti urejanja prostora. Izkoristite priložnost in sodelujte pri dvigovanju ugleda stroke v javnosti.


Maja Simoneti
Non stop strategija, 1.10. 2003, 11:14

Za nami je prostorska konferenca in kot pravi državni sekretar je Strategija prestala status osnutka. Minister nas je podučil, da je strategija časovno neomjena, da se bo lahko sproti spreminjala, kadarkoli bo izražena potreba. Proti temu je treba z vso resnostjo prostesitrati. Strategiaj prostorskega razvoja je pot do ciljev, ki jih nameravamo doseči v določenem času. Samo taka lahko postane sogovornica Dražvnemu razvojnemu programu in Strategiji igospodarskega razvoja, samo taka lahko postane vzornica za nastanek občinskih strategij. Očitno je nekdo nove trende v prostorskem planiranju zamenjal zamenjal s trednom tranzicijske gospdoarske rasti, ki izkorišča resorno pravno zmedo in neorganiziranost civilne družbe na področju urejanja prostora. Res je, da z vztrajnimi pritiski lahko spremenimo stvari sebi v prid, kakor je tudi res, da so trajnostnega pomena predvsem obča pravila in delovanje v širšo korist. Bo torej Strategija prosotrskega razvoja Slovenije, tudi z našim, vsakega med nami, blagoslovom, res veljala non stop?

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



Sistem prostorske politike v Sloveniji


Vodila prostorskega razvoja Slovenije


Cilji prostorskega razvoja Slovenije
_
Grafične priloge so del predloga Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Obrazložitev.


na vrh