info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
11. 12. 2006

Bi bilo za NUK2 primerno razpisati nov natečaj?

Blaž Lokar
Leta 1989 je bil izpeljan arhitekturni natečaj za stavbo novega NUK-a, na katerem je zmagal arhitekt Marko Mušič. Leto 2008 je datum, ki je določen kot začetek izgradnje NUK2 v Resoluciji nacionalnih razvojnih projektov Republike Slovenije. Preteklo bo 19 let od arhitekturnega natečaja do začetka gradnje. Ali je smiselno graditi objekt nacionalnega pomena po načrtih izpred 19tih letih?

V skoraj dveh deseletjih se je marsikaj spremenilo. Uporabniki univerzitetne knjižnice imajo drugačne zahteve, tudi Univerza in mesto Ljubljana imata zaradi spremenjenih okoliščin spremenjene potrebe, nenazadnje tudi NUK (npr. digitalizacija) išče nove rešitve. Rad bi sprožil diskusijo o naslednjih vprašanjih:

- Ali je smotrno graditi stavbo, ki je bila projektirana pred 19. leti?
- Ali lahko taka stavba (kljub naknadnim spremembam) še učinkovito služi potrebam današnjih uporabnikov?

Osebno menim, da bi moral ZAPS imeti pravilo, ki zahteva ponovitev natečaja, če izbrana rešitev ni realizirana v npr. 10tih letih. Le-tako lahko zagotovimo sodobno arhitekurno kvaliteto, ki odgovarja današnjim in prihodnjim potrebam uporabnikov. Novozgrajene knjižnice (OMA v Seattlu, Abalos Herreros v Madridu, Josep Ilinas v Barceloni, McCullough Mulvin na Irskem) so arhitekturni templji sodobnega časa, ki ne zavzemajo samo vlogo učenosti, ampak so tudi družbena središca z različnimi funkcijami (knjigarna, dostop do interneta, razne predstave in prireditve ...).

Kaj je potrebno narediti:

1) ZAPS (in oz. DAL) naj sproži pobudo za ponovitev arhitekturnega natečaja
2) Na osnovi pobude se ustanovi organ, ki intenzivno vodi pogovore z vsemi udeleženci v projektu (Ministrstvo za šolstvo in znanost, MOL, Univerza v Ljubljani, ZAPS, DAL ...)
3) Cilj je čimprejšna ponovitev arhitekturnega natečaja, ki ne bi ogrožal začetek gradnje v 2008. V arhitekturnem razpisu so jasno opredeljene potrebe uporabnikov, ki so bile ugotovljene v pogovorih iz točke 2.

Upam, da pobuda ne bo propadla zaradi volje ali denarja. Zavedam se, da je bilo že veliko denarja vloženega v projekt. Kljub temu vidim ravno pri tako pomembnem projektu možnosti financiranja novega natečaja z evropskimi sredstvi, tudi MOL (ki ima po izvolitvi nove oblasti zagoto večji posluh za arhitekturo) bi lahko pristavil del sredstev. Nenazadnje sem prepričan, da se najde posluh tudi v gospodarstvu (Mercator npr. financira selitev knjižnice Otona Zupančiča v Ljubljani). Mogoče bi lahko ZAPS organiziral natečaj z zmanjšanim nagradnim skladom.

Ljubljana in Slovenija potrebuje NUK2, ki bo imel med ljudmi slavo in spoštovanje kot jo ima Plečnikov NUK. Če to postane naš cilj, bomo našli tudi pot za dosego tega cilja.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

luka
Brez naslova, 11.12. 2006, 11:57

Za NUK2 mora biti brez dvoma razpisan nov natečaj. Mislim, da o tem ne gre pretirano razpravljati. Takšen kakršnega je predlagal Mušič je danes močno nezanimiv, zastarel, celo grd. Me pa bolj kot to, ali natečaj bo, ker mora biti, skrbi kdo bo sedel v žiriji, da bo natečaj enkrat za spemembo pošten. Tukaj bi zbornica končno lahko naredila korak naprej, kajti zaupanje vanjo je popolnoma usahnilo in naredila natečaj kar se da transparenten v žirijo pa ne imenovala ljudi, ki so kakorkoli povezani z udeleženci, kar se je v preteklosti dogajalo non stop.

luka
Brez naslova, 11.12. 2006, 12:07

Nekaj bi pa le dodal Blaž. Mislim, da ga katastrofalno serješ, če misliš, da natečaj predstavlja pretiran strošek. Ker si ekonomist, malo poglej kakšni so nagradni skladi v tujini. Natečaj mora imeti visoke nagrade in odškodnine, ker se na ta način zagotavlja kvalitetno konkurenco. Pri investiciji recimo 15 milijard SIT (verjetno vec), je nagradni sklad za natečaj, ki znaša recimo 10 milijonov kaplja v morje in naravnost smešno razmerje. Maram reči, da sem že sit pametnjakovičev, ki mislijo, da je vredno prišparati ravno pri projektantih. Če ti ni tuja praksa zahodnih dežel, boš videl da tam temu ni tako in da se ve, da je dober projekt vreden svojega denarja, ker ima dolgoročne pozitivne učinke na večih ravneh.

rok
Brez naslova, 11.12. 2006, 23:01

Ja, če bo Jankovič dopustil, da se zgradi Mušičev NUK, se bo že takoj na začetku osmešil (pa ne samo pri t.i. strokovni javnosti), za Janeza Koželja (kot podžupana) pa bo totalna profesionalna katastrofa in blamaža.
Mogoče pa bi jima moral to kdo vsaj namigniti in povprašati po mnenju.


rok
Brez naslova, 11.12. 2006, 23:06

Mogoče bi pa morali začeti s peticijo proti mušičevem skropucalu (postmoderna gor ali dol, to je bil že v začetku svojega nastanka).
Kaj pravi Trajekt na to?


Anonimnez
rikverc, 11.12. 2006, 23:20

... je permanentna prestava. Bog nam pomagaj!

SAMO
EKONOMIST O ARHITEKTURI, 12.12. 2006, 09:46

Blaž, zanimivo razmišljanje glede časovnega zamika med projektom in izvedbo, glede potrebe današnjih uporabnikov, pohvale za takšno razmišljanje strokovnjaka iz drugega področja!
Pod drugo pa strahota, da se iz tvojega strokovnega znanja ekonomije spuščaš v varčevanje pri projektu!
Zakaj si pa ti vlagal energijo in čas in denar za študij???
Ali na ekonomiji prevladuje filozofija naložb: ČIM MANJ VLOŽI IN IZ TEGA ČIMVEČ IZCUZAJ!?
Pri nas v arhitekturi je filozofija: VEČ VLOŽIŠ, VEČ IMAŠ!
lp


simon
Brez naslova, 12.12. 2006, 11:20

Ja filozofoja ekonomije je tko kot ze receno, cim manj vlozi in izcuzaj cim vec. Strokovnjaki, ki ne delujejo v kulturi, pac nimajo obcutka za dodano vrednost clovestva -umetnosti. A ste kdaj ze slisali za borznega posrednika z obcutkom za umetnost? Jaz ne!
Popolnoma podpiram za ponovni razpis natecaja. Casi so se od zadnjega projekta mocno spremenili in tudi potrebe so drugacne. Nikakor pa nisem za to, da samim projektom zmanjsajo denarni sklad, saj mi nismo RDECI KRIZ, da bomo darovali svojo kri, ze tako delamo za drobiz. Da sploh ne omenjam honorarje za podobne natecaje - projekte v avstriji, ki so 4x vecji kot pri nas.
Do gospoda Musica bi obdrzal spostljiv odnos in eticno moralo. On je s svojim projektom v tistem casu zelel najboljse, zal mu ni bilo usojeno in sedaj bo moral sprejeti usodo.


Tomaž Križnar
Knjižnica, 12.12. 2006, 11:45

Knjižnica bi morala postati multimedijski center, ki bi omogočal pridobivanje informacije in komuniciranje s svetom čim večjemu številu študentov. Če je bil včasih to projekt za 2oo let je danes kvečemu za 5. Gradimo torej enostavno, uporabno in poceni.

Glede na razvoj informatike od leta 1989 sploh ni dvoma. Prava ni ne lokacija ne vsebina. Rešitev bi lahko iskali v univerzitetnem mestu/centru izven Ljubljane.


Držanič
Ekonomija 2. del, 12.12. 2006, 11:53

Vsekakor je prejšnja MOL ekipa fino kiksnila, ker porjekta NUK 2 ni prijavila v seznam državnih razvojnih projektov - oziroma ga ni nadgradila z nekaterimi EU-všečnimi vsebinami (v smislu sodelovanje, osrednji humanistični center, mednarodna izmenjava....) in bi si tako naredila malo več manevra za bodoče pridobivanje EU sredstev. S tem mislim EU sredstva tako za morebitno novo projektiranje kot tudi za gradnjo.

Andraž
Brez naslova, 12.12. 2006, 11:57

Križnar ne ga srat, vsaka univerzitetna knjižnica je v centru mesta, ker je tudi sama velik generator dogajanja, poleg tega pa je blizu fakultet. Tudi to, da jo gradimo za 5 let je neumnost, dopuščati mora programsko fleksibilnost, gradimo pa jo vsaj za 50 let, temu primerna mora biti tudi gradnja - ne poceni! Vse univerzitetne knjižnice po zah. Evropi in tudi drugod so same po sebi arhitekturne mojstrovine. Da bi knjižnico selil na rob mesta pa je neumnost št. 3, res ne vem, kako vam je prišlo to na misel.

maja v.
NUK, 12.12. 2006, 14:02

Meni Mušičeva arhitektura sicer nikoli ni bila všeč,
ampak to je pač subjektivna zadeva, se mi pa izdelava novega projekta vsekakor ne bi zdela smotrna.
Če en arhitekturni design ne zdrži niti 20 let, je pa res vseeno, če se arhitekti prepišete kar med modne kreatorje.
Pa tudi, da se en interier ne bi dal prilagoditi današnjih vsebinam je precej absurdno- gremo pogledat TATE MODERN.....


Peter Karba
arhitektura in čas, 12.12. 2006, 15:03

Problem ni v tem, da je projekt slab po dvajsetih let.
Če bi zmagovalni projekt za natečaj bil kvalitetna arhitektura, v vsem tem času ne bi bil deležen toliko kritik, prav tako pa se sedaj ne bi razmišljalo o novem natečaju.
Arhitektura pač ni dobra in slaba, če gre v tem za dvajset let.
Potrebno se je zavedat, da bi tudi natečaj, ki bi bil usmerjen v iskanje trendovske rešitve za novo knjižnico, na kar je avtor v tekstu namigoval, se utegne ravno tako zgoditi, da bi nova izbrana rešitev bila samo novo skropocalo.
Hvala.


Anonimnez
Brez naslova, 12.12. 2006, 15:09

Maja tuki si pa mimo usekala. Tate Modern ima predispozicije galerije, z velikim monospace-i, in res je interiera se na da kar tako "prilagoditi času", ker arhitektura temelji na nekih vsebina, rastru, konstrukciji. Se pravi jo moraš najprej zasnovati kot tako, ki dopušča notranje transformacije.

Anonimnez
Brez naslova, 12.12. 2006, 15:35

.....pa še to. Izdelava novega projekta po tvojem Maja ni smotrna. Predelava pa, ali kako. Le zakaj naj nov projekt ne bi bil smotern. Je bolj smotrno zgraditi nekaj, kar je zastarelo in ne odgovarjam današnjim zahtevam, potem pa zadevo adaptirati, prezidavati, dozidavati itn. Res vprašanje, kaj je bolj smotrno, ja....

Anonimnez
Brez naslova, 12.12. 2006, 16:21

Kot mi je znano je Mušič že večkrat spremenil projekte in ti po katerih mislijo gradit, upoštevajo vse spremenljivke, ki so se zgodile v teh 20tih letih- od digitalnih vsebin do arheologije. Če vam gre njegova estetika na živce je to stvar okusa. Ne pribijat na križ ljudi zato, ker po vaših subjektivnih kriterijih nimajo pojma.

Fedja
Brez naslova, 12.12. 2006, 16:58

Mušičev projekt povsem upošteva vse sodobne tehnološke in organizacijske zahteve za knjižnično dejavnost. Nad njim tudi ves čas bdi strokovni svet v katerem je precej bibliotekarjev. Leta 89 je bil to tudi prvi tako sodoben knjižnični projekt v Sloveniji in znanje uporabljeno pri tem projektu je bilo, vsaj posredno, uporabljeno pri drugih novih knjižnicah, ki so imele srečo, da so jih tudi dokončali: Nova Gorica, Novo Mesto, Ravne na Koroškem, Murska Sobota, Velenje... Mušičev projekt je torej tehnološko in organizacijsko mama sodobnih knjižničnih projektov v Sloveniji.

Všečnost Mušičevega arhitekturnega jezika pa se mi vsekakor ne zdi zadosten razlog za ponavljanje natečaja. Zaenkrat še nimamo pravilnika ali pravnega akta, ki bi opredeljeval rok zastaranja natečajnih rešitev. Upam, da se bo investitor (Vlada RS) odločno zavzel za dokončanje projekta po pripravljenem projektu in zavrnil možnost novega natečaja. Pri tem bi ga moral dosledno podpreti tudi ZAPS, ki je odgovoren za realizacijo zmagovalnih rešitev. Tudi Plečnikov NUK ni bil ravno "trendy", ko so ga zgradili.


Anonimnez
Brez naslova, 12.12. 2006, 17:44

No ja prej ali slej je bilo pričakovati tudi odziv zagovornikov - protagonistov omenjenega projekta. Dejstvo je, da je z vidika arhitekture močno zastarel. Zato niso potrebni nobeni kriteriji ali zakonske podlage, gre pač za reprezentančen objekt, ki bo že takoj po izgradnji nezanimiv, zato se večina zavzema za nov natečaj...

Anonimnez
Brez naslova, 12.12. 2006, 18:02

hmmm...zadeva zelo diši po šumiju......pa se prav daleč nista.....

Fedja
Mestne zanimivosti, 12.12. 2006, 18:52

Kdo je ta večina, ki se zavzema za nov natečaj, dragi "Anonimnež Brez naslova"? In na podlagi česa lahko trdiš, da je ta projekt arhitekturno zastarel ter svojo trditev enostavno razglasiš za dejstvo?

Projekt je pravzaprav izjemno zanimiv, saj močno odstopa od vseh arhitekturno oblikovalskih principov, ki jih ta trenutek lahko spremljamo v Sloveniji. Nekaj popolnoma drugačnega in tudi drugje še ne videnega.

Za razpis novega natečaja ni nobenih možnosti. Ne obstaja nobena zakonska podlaga za to, da bi to lahko storili, investitor pa se v primeru, da na isti lokaciji skuša izpeljati nov natečaj utegne soočiti z odškodninskimi tožbami zaradi kršitve avtorskih pravic. In nove knjižnice v Ljubljani še dolgo, dolgo ne bo...

Mogoče pa bi se dogovorili z Anderličem, da knjižnico uredi v svojem Kolizeju?


Anonimnez
Brez naslova, 12.12. 2006, 19:29

Ja, da ni ta "Fedja" ........

Anonimnez
Brez naslova, 12.12. 2006, 19:41

Tudi jaz bi rad vedel kdo je ta eminentna večina, ki želi imeti nov natečaj in minira celotno zadevo? Na dan z besedo dragi prekucnik!

Zeit Geist
zlati casi, 12.12. 2006, 21:05

Fedja pravi, da projekt ni zastarel ... ob pogledu nanj se prav gotovo pocuti kot v najboljsih letih.
Kaj ce bi v istem susu postavili se plecnikov parlament in mesarski most?


Fedja
zlati casi, 12.12. 2006, 22:29

... in izpeljali Ravnikarjevo rusenje stare Ljubljane... ter zgradili Juzni trg nasega svetovno znanega rojaka Borisa... Z univerzitetno knjiznico je pac drugace: investitor je znan, zemljisce je zagotovljeno, projekt je izdelan, sredstva so rezervirana. Nadaljnje odlaganje, mutenje in meckanje (kar bi sprememba projekta in izvajalca projektne dokumentacije dejansko bila) bo tudi za novo ekipo na MOL cisti fiasko...

Zeit Geist
bolj naravnost, 12.12. 2006, 22:58

... ce pustimo ob strani formalnosti (sredstva, investitor, parcela) ter dejstvo, da je mozno z internetom opremili tudi stonehenge in piramide ... ne mi pravit, da predlog Marka Musica odseva duh nasega casa. A?

Zet Gaist
bolj naravnost II, 12.12. 2006, 23:00

... 21. stoletja, mislim

Fedja
Odsev duha nasega casa..., 12.12. 2006, 23:29

...zal v Zakonu o graditvi objektov ni omenjen kot pogoj, na podlagi katerega bi bilo potrebno razpisati javni natecaj...

samo
trenutni biseri, 13.12. 2006, 08:09

Imam občutek, da je Zeit Geister posredni prodajalec in ponudnik steklenih in alu fasad, ki bi jih rad prodal v duhu trenutnega casa....
Ali mogoce ze razmisljas o papirni tehnologiji, ko tako na debelo razlagas tvoje subjektivne ocene o arhitekturi na nivoju Okusa, o katerem so ze Rimljani povedali svoje in o Času. Najbrz tudi star rimljanski rek oz. ugotovitev ni vec v veljavi, saj je zdaj ze ne vem katero stoletje in kaj bi s sarimi ugotovitvami, ko ni vec casa in je treba nahitro ponucat cimvec kosov stekla in aluminija.
Ce ze pises Zeit Geister o Času, potem najbrz ves, da je ze vse tvoje besede katere si malo prejle napisal, ze cas povozil in si ze zastarel....


Zeit Geist
re trenutni biseri, 13.12. 2006, 09:43

Ne se prevec obesat na moje besede in ugotavljat kaj prodajam, sprasujem pac, ce kdo misli, da je NUK 2 Marka Musica produkt 21. stoletja (brez predznanja o kolobocijah v zvezi s tem).

Anonimnez
Dragemu Gajstnežu, 13.12. 2006, 10:08

Tudi NUK 2 Marka Mušiča je produkt 21. stoletja. Če tega ne razumeš se topogledno izobrazi. Za začetek ti predlagam "A Thousand Years of Nonlinear History" Manuela de Lande.

aleks
ekonomisti in arhitekti, 13.12. 2006, 11:55

Mar ni zanimivo, kako arhitekti sicer radi povejo kaksno o ekonomiji, mnenje ekonomista o arhitekturi pa nemudoma zavrzejo kot "diktat profita" ali cesa takega. Zamislite se no malo. Glede projekta pa se z gospodom ekonomistom strinjam in ne vidim logike v tem, da bi zgradili projekt, ki bi bil tisti dan, ko bi ga odprli za javnost ze zastarel. Povrh vsega pa je tudi hudo neprivlacen, ampak to pa je ze osebno mnenje.

Anonimnez
Spoštovani g.Čelik, 13.12. 2006, 13:09

V ID ste zapisali da "Trajekt s prispevki in komentarji vzpodbuja tekočo in utemeljeno strokovno komunikacijo". Objavljen sestavek g.Lokarja pa je temu veliko nasprotje. Ni niti utemeljen, ker ne postreže z nobenimi resnimi argumenti niti strokoven, ker temelji na subjektivnih ocenah in nepoznavanju dejanskega stanja nadobudnega ekonomista. Res pa je, da je prekucniški.
Prilegel bi se odgovor na to mučno situacijo.


luka
Brez naslova, 13.12. 2006, 15:58

Fedja alias vsake toliko Anonimnež razumem vašo frustracijo, sem se pogovarjal o tej temi s svojo generacijo arhitektov in žal sporočam, da na obstoječi projekt ni bilo pozitivnih odzivov. 20 let je dolga doba, natečajev ki so bili zaradi dejstva, da jih je povozil čas razpisani znova je malo morje, zato tudi vaše grožnje s tožbami zaradi avtorskih pravic ne zdržijo...

Matevž Čelik
Odgovor prizadetemu Anonimnežu, 13.12. 2006, 16:13

Namigovanja in pobude za ponovitev natečaja za NUK2 lahko že leta zasledujemo po kuloarjih. Tudi na uredništvo smo dobili že nekaj pisem s pobudami, naj sami odpremo razpravo. Z objavo zgornjega prispevka, ki smo ga prejeli v poštni nabiralnik, pa smo želeli, da govorice in mnenja, ki med kolegi krožijo v razgovorih med strokovnimi kolegi, pridejo na plano in po možnosti dobijo potreben odziv s strani ZAPS.

Prispevek g. Lokarja je seveda njegov oseben pogled na to problematiko, podprt z njegovimi argumenti in utemeljitvami. Pripravljeni smo objaviti vsak prispevek na to temo. Nikakor pa se osebno ne čutim dolžnega o tem pisati sam. Vsi vemo, da so projekti že dolgo pripravljeni, da so šli skozi številne recenzije ter izboljšave. Mislim, da bi si vsi morali želeti, da bi knjižnica že nekaj let stala in delovala in da je nenehno odlaganje gradnje tisto, za kar bi v prvi vrsti morali odgovorne poklicati na zagovor.


Anonimnez
Brez naslova, 13.12. 2006, 18:10

...oh, prizadetemu- ta je pa smešna. Od vas g.Čelik bi pričakoval malo manj sprenevedast odgovor. Kakšen ZAPS neki? Da bo sedaj g.Pust tu nekaj pisaril ali kaj? Ali pa mogoče pričakujete uradno stališče na te gostilniške klobase. Res smo na plitvini.
Še besedo Luki (in njegovi generaciji?). Živiš(te) v zmotnem prepričanju, da sem kakršenkoli častilec Mušičeve arhitekture. Tu res ni nobenih frustracij na katere namiguješ…


JakaV
Mušiš = sodobno = ?, 17.12. 2006, 15:11

Komunikacija, ki jo prakticira spoštovani g. Mušič je na nek način zagledana v reinterpretacijo Borrominijeve dinamične veje baroka in v Plečnikove oblikovalske prijeme. Pri tem ne gre oporekati intelektualni komponenti njegovega početja, vendar po mojem skromnem mnenju ne najde jasnega izraza v realizacijah: te delujejo preveč retorično, rigidno, in so vse prej kot 'sodobne'. Hočem reči, da je v okvirih pluralnosti njegova arhitektura povsem legitimna in seveda prispeva k večji raznolikosti grajenega okolja. Vseeno njegov izraz ni odraz današnjega časa, kljub vsej tehnološki in funkcionalni dovršenosti skupaj, ki sta le sredstvo in nimata posebne povezave z arhitekturnim nagovorom; ta je zagledan predvsem v preteklost. Ko torej govorimo o 'sodobnosti' je potrebno ločevati te plasti. Zanj je tehnologija zgolj sredstvo, da ne rečem nujno zlo, in ideja knjižnice se na podoben način ne spogleduje s sodobnim pojmovanjem knjižničnega prostora, ki je povsem drugačen od tradicionalnega.
Ostane predvsem vprašanje kaj zares hočemo: tradicionalni hram modrosti oziroma sodobno interaktivno ikono?


Zeit Geist
re: Jaka V, 17.12. 2006, 16:56

Jaka V, lepo si to povedal.

Anonimnez
Brez naslova, 18.12. 2006, 11:57

Sodobne knjižnice nastajajo v zelo tesnem sodelovanju med arhitekti in knjižničarji. Fedja pravi da je bil za NUK 2 ustanovljen strokovni svet, zato mi ni razumljivo zakaj taka skepsa okrog "sodobnosti". Sodobnost knjižnice je v veliki meri odvisna od njene funkcionalne zasnove. Imam občutek, da se v tej polemiki pojem sodobnosti enoznačno reducira samo na likovno pojavnost Mušičeve knjižnice. Nedvomno bo ta zelo ikonografska.

Peter Karba
kakorkoli pač..., 18.12. 2006, 13:22

... mislim, da je glede projekta potrebno razmisliti predvsem o tistem loku pri vhodu in tistem tričetrtkoržnem stolpiču, kjer se sicer gabarit niža. Problem je ravno v teh formalizmih, ki postavljajo projekt v nek čuden čas.
V primerjavi z NUK I, ki ima edinstveno izrazno gesto, je NUK II zares malce pozno in ponesrečeno vpeljevanje nekih oblikovalskih manir v naš prostor.
Sicer pa, predsednik komisije je bil takrat Podrecca. Morda bi lahko on, tako kot v primeru Šumi, prišel še enkrat v Ljuljano in nam, ki "ne razumemo" še enkrat vse lepo pojasnil.


marija
Brez naslova, 19.12. 2006, 23:06

jakaV, ušesa ti bom navila.

rok
petru karbi- pes ki laja ne grize, 21.12. 2006, 01:35

Ja Peter.....prisel je povedal in odsel.....zdi se da stroke, ki je projekt najbolj kritizirala in mu protestirala na predstavitvi sploh ni bilo (kao je sploh ne zanima).....in potem ko je odsel se je spet vsul val kritik....sem mar kaj izpustil?? NUK2 popolnoma ista stvar. Me prav zanima koliko tukajšnih pisunov bi Mušiču ob priložnostni predstavitvi projekta povedalo v obraz to kar si misli oz. kar pise na tej strani. Moj odgovor- 0 Po pravici povedano nisem pristaš ne enega ne drugega arhitekta, samo zdi se mi kot v primeru podrecca vsi potem "stisnejo rep med noge in se poskrijejo v luknje."

Anonimnez
Moral(k)a?, 27.12. 2006, 10:53

V naslovu se je avtorju zapisalo ali bi bilo "primerno" razpisati nov natečaj. To besedico velikokrat uporablja kandidat za bodočega predsednika države, pa tudi predsednik vlade ter predstavniki vladajočih strank desne provenience. Druga beseda, ki nam velikokrat odzvanja v ušesih je "spodobilo bi se". Gre torej za vokabular, ki občestvo nagovarja predvsem "od zgoraj navzdol", z vidika moralne in etične odgovornosti ljudstva. Nehote vidim v pričujoči objavi ideološko paralelo, ki cika na moralno odgovornost stroke ter s populističnimi prijemi in pod pretvezo zastarelosti projekta podira inštitucijo natečaja.

Andrej
Brez naslova, 28.12. 2006, 09:34

Morda bi za začetek vprašali osebje knjižnice v Novem mestu, kako so V VSEH OZIRIH zadovoljni z Mušičevo stvaritvijo (tudi raba energije, možnost naravne osvetlitve, bleščanje, pregrevanje, velike steklene površine na severozahodu, možnost zamenjave žarnic visoko na stropu, možnost zunanjega čiščenja oken, odboj zvoka oz. akustika prostorov, itd. Oblike ne bom komentiral, ker je to pač prvo, kar obiskovalcu ali mimoidočemu pade v oči in zelo subjektivna zadeva, je pa med samo gradnjo bistveno vplivala na večanje stroškov. V tem smislu mi je veliko bolj všeč knjižnica v Velenju. Če pa vas pot zanese v Novo mesto, si lahko ogledate še en arhitekturni biser: avtobusno postajo.

D.
proti ponovnemu natečaju, 30.12. 2006, 14:30

Sam menim, da ponovitev natečaja ni prava rešitev. V dosedanjih 19ih letih je bilo veliko narejenega in doseženega v pravo smer, kar bi po mojem mnenju z novim natečajem vse "izbrisali".
Najtežje je začeti znova - bojim se da bi se s tem začetek gradnje krepko prestavil, in to večkrat, saj se pri tako velikih in pomembnih projektih ne da kar čez noč "od natečaja do gradnje".
Zasnova Marka Mušiča najverjetneje temelji na t.i. svobodnem tlorisu (steberna skeletna konstrukcija), kar omogoča poceni spreminjanje in prilagajanje, tudi ko je hiša že zgrajena (najboljše že v fazi projektiranja).

Tako menim, da dosedanji, 19let trajajoč, projekt NUK2 z lahkoto kljubuje zahtevam in potrebam današnjih uporabnikov!

LP


tim
d-ju, 2.1. 2007, 23:26

Bla, bla, bla, bla....Jasno da se da od danes do jutri in to bolje....

samo
tim-u, 3.1. 2007, 07:53

Tim, seveda se da, saj se vse da ce se hoce. Toda v realnem zivljenju poteka vse pocasneje kot si ti to lahko predstavljas. Me zanima, koliko zadev si realiziral v zivljenju....
Na sploh pa, karkoli in kadarkoli se bo ze zacelo graditi, bo, ko bo koncano ze preteklost in bo zahtevalo spremembe....
Tim, hiti pocasi!


krajinar
Brez naslova, 3.1. 2007, 14:13

zgleda da bo >KRISTO< moral v slovenijo priletet in pokrit ta gnus!

rb
nic narobe, 5.1. 2007, 01:27

Mislim, da Musicevi napori in ves ta cas niso bili odvec. Njegov projekt bi bil lahko krasna podlaga za nov natecaj. Na osnovi dobre projektne naloge bi moral natecaj dati odlicne rezultate. Ce bi se Music strinjal, bi ga veljalo povabiti v novo natecajno zirijo.

E. Ravnikar
Brez naslova, 5.1. 2007, 20:34

"Ljubljana je dovolj velika, tudi stopetdeset tisoč bi jih bilo zadosti, ampak kvalitetnih prebivalcev, ne pa zgub, birokratov, nevednežev, pokvarjencev, koristolovcev, tepcev, s čimer smo mi bogato obdarjeni."

Jaka D. Mand
NUK V ROG, 10.1. 2007, 01:34

Na mestu, kjer bi moral stati NUK II je še kar gradbišče, ki pa se počasi zarašča, tako da bo verjetno minister SImoniti/Zapiti kmalu razglasil območje za kulturno znamenitost. Hvala Bogu, kajti predlog rešitve na NUK II je katastofalen. Če se ne motim, je v Velenju občinska stavba podobnega izgleda in oblike. Odlično se je torej odrezal imenitni arhitekt, ki je risal to packarijo. In glede na obseg bodo seveda vrli možje čez 15 let iskali novo lokacijo za NUK III, ko bo zmanjkalo prostora na Vegovi (sploh, če bo dobil pod streho tudi OHK iz filozofske fakultete).

MOJ PREDLOG je, da se v novo nacionalno knjižnico NUK II preuredi celoten KOMPLEKS ROG ob Ljubljanici. LOKACIJA JE IZVRSTNA, PROSTORA JE VEČ KOT DOVOLJ, ARHITEKTURA JE ZANIMIVA (ohraniti je potrebno fasado, sicer pa se vse od nabrežja do Trubarjeve ulice (pomenljivo naključje) prilagodi novi knjižnici. Naj vstopi tudi zasebni kapital in omogočimo prostoru življenje s knjigarnami, bifeji, prireditvenimi prostori, prostori za bankete ipd. Ob Ljubljanici se lahko uredi imenitna galerija s prostorom za branje, druženje, posedanje. Ob dobri knjigi seveda.


ODGOVORNI, PREMISLITE!! Ubili bi več muh na en mah (Rog vrnili življenju, dolgoročno rešili prostorsko problematiko NUKa, podaljšali nabrežje Ljubljanice in dogajanje ob njej.


STARI, PLEČNIKOV NUK naj postane muzej. Lahko se vanj preseli SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI, ki životari čez cesto.

******************************************************** ********

S spoštovanjem,

Jaka D. Mand


Sarai
Brez naslova, 17.4. 2008, 08:09

Projekt za NUK 2 se mi zdi za Ljubljano zastarela postmoderno bizantinska katastrofa. Mislim, da bo za Ljubljano res sramota, če bo do izgradnje tega objekta prišlo. Poleg tega pa ne bo zgrajen v brezobličnem predmestju ampak v neposredni bližini Plečnikovih mojstrovin.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Blaž Lokar (1976) je zaključil študij ekonomije na Dunaju, kjer je diplomiral z nalogo Neposredne tuje investicije v Sloveniji. Trenutno je zaposlen v podjetju SAP, informacijske tehnologije. Kot zelo zainteresiran meščan Ljubljane želi predstaviti svoj pogled na razvoj mesta. Želi si razvojno naravnano, impulzivno, živahno mesto jedro, prepleteno z različnimi dejavnostmi.


Atelje Marko Mušič, Univerzitetna knjižnica Ljubljana, 1989
na vrh