info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
11. 12. 2006

Profesor Edvard Ravnikar kot arhitekturni teoretik
V torek 19. decembra 2006 ob 18. uri bo v Arhitekturnem muzeju Ljubljana predavanje z naslovom 'Profesor Edvard Ravnikar kor arhitekturni teoretik'. Predaval bo dr. Fedja Košir in v predavanju razčlenil profesorjevo teoretsko delo, ki obsega več kot 200 naslovov člankov in sestavkov.

Arhitekt Ravnikar v naši funkcionalistični arhitekturi nima para predvsem kot vsestranski praktik, kar ga opredeli tudi kot teoretika. Njegova bibliografija obsega več kot 200 naslovov in je doslej najraznovrstnejši publicistični sklop kateregakoli slovenskega arhitekta. Do sedaj nimamo niti izbora najpomembnejših objav niti kritičnega pretresa tega korpusa.

Najprej se zastavlja vprašanje njegove periodizacije. Členiti ga je mogoče v sedem neenako dolgih delov, podobno kot je moč artikulirati profesorjevo projektiranje v merilu mesta. Te etape so: (1) uvodni akord (do leta 1941), (2) socrealizem (po letu 1945), (3) nekakšna medigra, za katero so v urbanističnem opusu značilne poteze aaltovske pitoresknosti (v lomu štiridesetih v petdeseta leta), (4) ciamovstvo, ko nastopa profesor kot skrajno dejaven funkcionalistični reformator (predvsem v petdesetih letih), (5) prva faza strukturalizma, v kateri je njegov pionirski protagonist (v šestdesetih letih), (6) druga faza strukturalizma, ko postane v teoretskem pogledu zagovornik konceptualnosti (v sedemdesetih in osemdesetih letih) ter (7) sklepni akord, ki bi mu zaradi dramatičnih okoliščin lahko rekli tudi tragično zadnje dejanje (v izteku osemdesetih let).

Več faz se da rekonstruirati tudi glede na lokacijo objav. Prvi članek izide v Kroniki slovenskih mest (1940). V socrealističnih časih objavlja največ v Novem svetu, Pravici in Poročevalcu (1946/1951). V petdesetih in šestdesetih letih so njegova najljubša glasila Arhitekt (kjer je nekaj časa urednik), Naša sodobnost (do leta 1963) in Naši razgledi (do leta 1966). Nato si za deset let izbere za tribuno Sintezo (1964/1974). Zadnje obdobje zaznamujejo objave v Arhitektovem Biltenu (1972/1993). Nekaj intervjujev je raztresenih tudi drugod.

Prof. dr. Fedja Košir, univ. dipl. inž. arh., je diplomiral leta 1964. V seznamu diplomantov v seminarju profesorja Ravnikarja, ki vključuje okoli šeststo šestdeset imen, ima številko 230. V Ravnikarjevi šoli sodi torej v rod, ki so ga opredelili z vzdevkom »natečajna generacija«. Od leta 1967 je samostojni projektant: uspešno je sodeloval v več kot petdesetih slovenskih in jugoslovanskih natečajih za stavbe širšega družbenega pomena oziroma za kompleksne urbanistične ureditve in dobil deset prvih, deset drugih in deset tretjih nagrad ter več kot dvajset odkupov. Nagrado Prešernovega sklada je dobil leta 1978. Doktoriral je leta 1982. Na Oddelku za arhitekturo se je zaposlil leta 1985: predmetoma »razvoj urbanizma« in »arhitekturna teorija« je izoblikoval univerzitetni intelektualni ravni ustrezen profil. Dekan Fakultete za arhitekturo je bil v letih 1997/2001. Knjiga Zamisel mesta, ki obravnava razvoj oblikovanja urbanih sestavov od kamene dobe do sodobnosti, je bila nagrajena (Plečnikova medalja 1997). V Izbranih člankih, ki so izšli v petih zvezkih leta 2000, so zajeta krajša besedila, napisana od leta 1970 naprej. V letu 2006 izideta dva zvezka monografije, ki obravnava razvoj arhitekturne teorije (K Arhitekturi), in samostojna knjiga o teoretskem delovanju profesorja Ravnikarja (Edvard Ravnikar kot arhitekturni teoretik).

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 11.12. 2006, 13:06

Odlično! Pridemo...

Kritik
Z Ravnikarjem še naprej v rokavicah..., 12.12. 2006, 23:20

Ko se arhitekturna kritika loteva Ravnikarja, je seveda najudobneje ostati pri njegovih tekstih ter intervjujih. Kritičen pregled njegovega opusa še čakamo. Kdo je bil pravzaprav Ravnikar: svetovljan, ki je prinesel v Slovenijo sodobno načrtovalsko kulturo in "up to date" arhitekturo? ali zgolj režimski arhitekt, ki je v povojnem obdobju gradil največ in med drugim zbetoniral Trg Republike s pripadajočimi zgradbami? Kaj je v njegovi arhitekturi slovenskega, skandinavskega, socrealističnega? Kaj se mu je zgodilo, da je se je pri novem krilu Narodne galerije od funkcionalizma z regionalnim pridihom obrnil proti kičastemu manierizmu, ki ga je obujala postmoderna?

O Ravnikarju je bilo povedanega že veliko, a praktično še nič... Večkrat smo že bili priča pozivom njegovih vernikov (študentov) k brezpogojnemu čaščenju njegovega opusa. Mnogo Ravnikarjevih objektov danes kaže nezadržne znake staranja in vsi se ne starajo ravno najbolje... Starost se jim še kako pozna in ugotavljamo, da številna Ravnikarjeva dela ne izkazujejo tistega duha brezčasnosti, kot ga občutimo pri najboljših arhitekturah. Ob nekaterih projektih se upravičeno postavljajo tudi vprašanja o pristnosti ter racionalnosti rešitev. Zasnova in oblikovanje stolpnic na Trgu Republike spominja na podobne stolpnice v nekaterih evopskih mestih, razmeroma majhen tlorisni obris tipične etaže v stolpnicah pa v veliki meri odžira nesorazmerno veliko jedro.

Očitno pa je kritika profesorjevega dela za njegovega študenta Koširja prevelik zalogaj. Zato ostaja raje pri tem, kar je stari povedal in zapisal. In zdaj bomo dobili razlago o tem, kaj je s tem mislil?


andrej
Brez naslova, 13.12. 2006, 15:51

Ma ne že spet t.i. Kritik. Ti imaš pa resen problem v prvi vrsti s samim seboj. Očitno s tovrstno gverilo skušaš omajati arhitektov ugled kot že kdo drug pred tabo. Ne bi zgubljal besed na to temo, njegov upus govori njemu v prid bi pa rad le poudaril, da Ravnikar nikoli ni bil režimski arhitekt, celo daleč od tega. Kljub temu, da je zmagal na celi kupici natečajev so bil zaradi sistemtičnega šikaniranja režimskih protagonistov, le redki med njimi zares izvedeni. Tako ali tako pa se je najlažje poslužiti poceni diskretitacije in navreči nekaj deplasiranih floskul. Kritik spusti že duha iz stekleničke in se posveti samemu sebi. Lep pozdrav!

Anonimnez
Brez naslova, 15.12. 2006, 20:28

... tole z Narodno galerijo je glede na povedano precejsna skrivnost ...

student
kritiku, 17.12. 2006, 22:44

ce bi bili se vedno tako nevedni kot sem sam in bi se vedno obiskovali fakulteto bi najbrz vedeli da so predavanja prof. kosirja pri predmetu teorija in kritika II skozi cel semester vezana na prof. ravnikarja in to ne samo na njegove zapise temvec se marsikaj drugega. pojdite na fakulteto in si preberite naslove predavanj, predno govorite svoje nevednosti!
lp


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


na vrh