info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
13. 12. 2006

Piramida? Odločen ne za pobude z obliko!

Maja Simoneti in Darja Matjašec
Zadnje dni v medijih odmeva razprava o tem, kje zgraditi muzej letalstva zahodnoevropske unije (1) v obliki piramide. Najvišja piramida na svetu naj bi gostila različna plovila, gradiva in spomine na razvoj letalstva kot tudi restavracijo, adrenalinski park in nekaj drugih spremljajočih dejavnosti.

Vse skupaj naj bi zaposlilo do 400 ljudi. Če ne v Ajdovščini, muzejsko piramido pobudniki vidijo v Murski Soboti, ali pa nekje pred Ptujem skupaj z novo Megalaxio. Ideja o muzeju, še posebno tako velikopoteznem, je vredna resne obravnave. Kar nas arhitekte in urbaniste pri tej podjetni zamisli preseneča, je predvsem že predvidena oblika zgradbe. Medtem ko pobudniki sporočajo, da bodo muzej, če ne bo sprejemljiv za prebivalce Ajdovščine, prestavili v Prekmurje, ali pač na Goriško, si želimo predvsem, da pobudi ne bi določili tudi oblike. Seveda ni nobenih zagotovil, da bi dogodki od ideje do prostorske rešitve, potekali z manj nesporazumi in hitreje, vendar pa bi bilo dobro, če bi vpleteni upoštevali pravila umeščanja posegov v prostor.

V Sloveniji poteka umeščanje posegov v prostor na podlagi prostorskih aktov občin, ki so izdelani skladno s prostorsko zakonodajo (2). Če želite kot zasebni investitor zidati ali zgolj dozidati svojo hišo, morate na podlagi teh aktov pridobiti ustrezno dovoljenje. Dovoljenje vključuje določila, ki morajo biti v načrtih in rešitvah upoštevana zato, da se novi objekt ali prizidek vključi v okoliški prostor in to tako funkcionalno kot oblikovno. Postopek je namenjen zagotavljanju skladnega prostorskega razvoja, ki je poleg družbenega in gospodarskega ena od sestavin trajnostnega razvoja.

V primeru gradnje objektov, ki so javnega pomena in/ali se gradijo z javnimi sredstvi, pa je v postopku predvidena še izvedba natečaja za pridobitev najustreznejše prostorske in/ali arhitekturne rešitve (3) kot dodaten ukrep za zagotovitev kakovosti rešitev, pri čemer sta pomembna pomen objekta in način, financiranja, njegove izgradnje. Velja namreč prepričanje, da je pridobivanje idej z javnim natečajem zagotovilo, ki pomembno poveča nabor možnosti za pridobitev najboljše možne prostorske rešitve.

Če bi bila pobuda za izgradnjo novega muzeja letalstva opremljena še z dobro projektno nalogo, ki bi že vključevala potrebne količine in druge značilnosti razstavnih površin in spremljajočih programov, bi bilo iskanje lokacije zelo olajšano. Župani, ki jim že opisani zakonski okvir izvajanja posegov v prostor narekuje pozorno izbiranje lokacij in zagotavljanje izbora najustreznejše možne rešitve za nove strateško in še posebej nacionalno pomembne gradnje, bi se lahko odzvali z vsebinskimi pripombami in predlogi. Pogovori v različnih občinah bi bili s takim gradivom bolj enakovredni, pa tudi bolj konstruktivni, če bi pobudniki županom dali možnost, da po svoji najboljši moči prispevajo k realizaciji tako pomembnega projekta na območju njihove občine in pri tem upoštevajo potenciale in omejitve konkretnih lokacij. Odveč je verjetno pisati o majhnih možnosti, da bi s tako pobudo pridobili enake rešitve za lokacije v tako fizično geografsko različnih občinah kot sta na primer Goriško in Prekmurje.

Pobuda za izgradnjo novega muzeja letalstva je, podobno kot že pred njo pobuda za izgradnjo muzeja Krasa, sporna predvsem zato, ker so pobudniki ideji dali fizično obliko, še preden so bile sprejete odločitve o lokaciji, pri čemer ni bila izvedena preveritev vplivov na okolje. Ko je bil objekt muzeja Krasa na Planinskem polju predstavljen kot izbrani lokaciji povsem prilagojena in kakovostna rešitev brez alternativ, je zanikal odgovornost (pravico in dolžnost) občine, da opredeli najustreznejšo možno rešitev za ponujeni program in pravzaprav napovedoval, da si bo (je) nekdo zamisli muzej mednarodnega pomena določene oblike in ga skušal postaviti v katerikoli zainteresirani slovenski občini.

Če kdo poskuša po državi kot po šahovnici premikati nek program, bil lahko to do neke mere razumeli, ko pa nekdo po občinah ponuja tako rekoč idejno rešitev objekta, nas to lahko skrbi. Dobra arhitektura je nujno povezana z značilnostmi prostora, v katerega se umešča. Program, ideja ali pobuda za poseg v prostor lahko dozori tudi v oblikovalskem smislu šele takrat, ko so raziskane in upoštevane naravne in ustvarjene razmere v prostoru, v katerega naj bi se umeščali in kakovostna arhitekturna rešitev lahko nastane le kot odziv na značilnosti izbrane lokacije, ki je sprejeta kot prostorsko, okoljsko, funkcionalno in družbeno ustrezna. Izhodišče za iskanje najustreznejše lokacije bi morale biti pobude, opremljene z dobrimi projektnimi nalogami, ki omogočajo oceno velikosti in drugih fizičnih značilnosti posega ter različnih neposrednih in posrednih vplivov. Še posebno pri iskanju rešitev za realizacijo pobud za gradnjo nacionalno pomembne in druge javne infrastrukture bi morali na ta način spoštovati pravni red na področju urejanja prostora in priznavati vlogo občin kot upravljavcem prostora.

Razlogi za nasprotovanje smelim razvojnim pobudam so verjetno zelo različni, vendar pa bi se pobudniki lahko izognili mnogim nepotrebnim oviram, če bi pri uresničevanju svojih idej upoštevali predpisane postopke in dobro prakso na področju prostorskega načrtovanja.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Začetek nočne more, 13.12. 2006, 21:12

Medtem ko se bomo intenzivno ukvarjali s poglobitvami železniških tirov, se bodo zgodile razne piramide, megalaksije, otoki v obliki delfinčkov, pozidan Golovec in podutiški gozdovi, prekvalifikacije zemljišč, itd, itd. Potem bomo pa blazno cinični in vzvišeni, tako kot smo bili do BTCja, ko se je (baje) zgodil preko noči...

Anonimnez
Brez naslova, 14.12. 2006, 21:53

Nezakonitost v celotni proceduri urbaniziranja Slovenije se je tako razmahnila, da si res lahko že vsak vse privošči.
Kdaj in kdo bo temu naredil konec??


Držanič
Tole je primer, 15.12. 2006, 10:15

kako se čisto dobra ideja (zamisel o muzeju) sprofanizira, če jo privzameta en neplemeniti politični krjavelj in še en drug, ki misli, da zato, ker je bil nekajkrat na Gregorčičevi in so tam v službi njegovi znanci...da zdaj ima pa oblast in da producira bisere...

Anonimnez
Brez naslova, 15.12. 2006, 14:32

Če je BTC v začetku 90tih pomenil nesluteni razmah komerca- panoge, ki jo je ljudstvo v tistih časih najbolj pogrešalo, je zabava (v širokem aspektu), pa naj bo to fun park, muzej ali casino ter kronični manjko bivališč, potreba Slovencev na začetku novega stoletja. To neizpodbitno dejstvo je v veliki meri posledica rasti BDPja in ugodne politične klime. Nobeno presenečenje ni, da bodo pritiski na prostor vedno močnejši, predvsem s programi, ki obračajo ogromne količine denarja, zasedajo velike površine in niso nujno vezani na specifične naravne pogoje.
Podjetniške pobude, (ne)posredno podprte s strani vlade oz. politike, katerih priča smo v zadnjem času, je potrebno sprejeti skrajno resno. Zatiskanje oči pred realnostjo in vzvišenost, ki se je bohotila med arhitekti v primeru BTCja, je odraz popolne nezrelosti. V tem trenutku se stvari odvijajo na čisto drugem nivoju in obsegu. Nerazumljivo je, da stroka izgoreva na »reševanju« prestolnice, skupinsko halucinira, medtem ko gre svet na površju svojo pot…


JakaV
Brez naslova, 16.12. 2006, 15:05

Na to piramido mormo gledat nekoliko bolj komično. Spet bomo kazali svoje komplekse majhnosti s tem, da bomo konkurirali starim Egipčanom. Sicer z rahlim časovnim zamikom, pa vseno: naša je največja!

Anonimnez
Brez naslova, 16.12. 2006, 18:03

Tak je pač mentalni domet Plemenite plesni, ki predlaga tak objekt. Le malce se je uštel pri višini, saj je najvišja piramidalna zgradba v nastajanju 330m visoki Ryugyong hotel v Pyongyangu; torej bi bil ustrezen predlog za letalski muzej 331m.

http://www.emporis.com/en/wm/bu/?id=130967


Anonimnez
JakatuVju, 19.12. 2006, 11:08

Pripravlja se Zakon o spremembah ZGO. Glede na situacijo v parlamentu, ga bodo tudi sprejeli. Potem ti pa ta piramida in cela kopica drugih nebuloz, ki bodo kot gobe zrasle po Sloveniji, ne bo več tako smešna...

TR
"super ideja", 19.12. 2006, 16:09

Zakaj je ne postavimo na glavo, bo resnično "nekaj"?

Držanič
Very good, 20.12. 2006, 13:18

S tem mislim na tisto, da bi obrnili piramido....:) na špico. Potem bo na zgornji ploskiv še prostor za heliodrom

amfibija
KAKO končati nočno moro, 20.12. 2006, 14:51

Zakaj je stroka preslišana?
Zakaj je večina odločitev skregana s strokovnimi predlogi ali presojami?
Menim, da je bolj kot KDAJ in KDO, treba odgovoriti na vprašanje KAKO ukrepati, da bodo obveljale strokovno preverjene rešitve. V današnji Sloveniji, kjer se majejo temelji strokovnih služb in pravne države bi morali najti mehanizme, da se trend spremeni. Trenutno vsi apeli, pisanja in razprave izzvenijo v prazno. KAJ bi bilo potrebno, da bi pustili sled ali (še bolje) vplivali na vrtenje kolesja? Odgovor...?


miha burger
odgovor amfibiji KAKO, 21.12. 2006, 11:26

Jaz delam preizkuse KAKO - je veliko nelagodnosti in nerazumevanja predvsem pa vzvišene ignorance (a v naši stroki je pač vedno bilo in bo precej tega - takšni smo) ampak požrem slino in preizkušam naprej - prilagam 4 PRIMERE letošnjih preizkusov - morda bo kdo prebral, morda ne
***PROSIMO, ČE V OKENCE ZA KOMENTARJE NE KOPIRATE DOLGIH BESEDIL IZ DRUGIH PUBLIKACIJ!***


Anonimnez
Brez naslova, 21.12. 2006, 19:44

Gospod Burger, delujete, kot da ste včeraj privekali na svet. Dobrodošli v svet, kjer prostorsko načrtovanje ni od včeraj! Izražate že kar zastrašujočo mero naivnosti in nepoznavanja realne prakse in problemov, ki jih je potrebno v tem trenutku reševati drugje, kot pa v stroki iz prakse. Vse tiste na našem ministrstvu, ki bi morali zagotavljati kvalitetno prostorsko načrtovanje, bi bilo treba dati ponovno v šole in jim še vcepiti v njihove glave pomen odgovornosti. Tudi vam. Mlatenje prazne slame namreč še nikoli ni imelo nobenega učinka.

miha burger
odgovor anonimnežu, 22.12. 2006, 09:59

Spoštovani anonimnež
Zelo dobro se zavedam, da deluje moja pisarija naivno, morda ne ravno zastrašujoče, kot se vam zapiše. A preizkušam, ker verjamem da je šansa za drugačno pot, tudi pri posegih v prostor. Ker sem zelo od blizu videl zastrašujočo realno prakso. Zelo od blizu štiri leta v parlamentu, zelo zastrašujoče je, ko ti gospod Brodnik, direktor DARS zelo od blizi na hodniku parlamenta pove, da se realna praksa posegov v prostor dela drugače, kot pa to razlaga pet naivnežev Civilne iniciative na okrogli mizi sredi Cankarjevega doma. Zelo zastrašujoče je ko od blizu vidiš, kako se na neki prireditvi kjer je vse polno parlamentarcev, pojavi gospod Zemljarič in vsi prisotni veljaki tako leve kot desne opcije stečejo k njemu in se slinijo okrog njega.
Zato preizkušam. Ker verjamem kar je zapisal Immanuel Wallerstein: Ne gre da bi postavljal Utopije, prava pot je, da se jih preizkuša....


Anonimnez
Brez naslova, 22.12. 2006, 20:58

Kolega Burger, v prihajajočem času bodo te zadeve samo še bolj zastrašujoče in tega se na ministrstvu nočete zavedati. Naj bo potem želja za vaše novo leto vsaj sanjska, če že drugo ne more biti!

sandi
Brez naslova, 28.12. 2006, 13:15

Anonimnež še enkrat preberi Burgerjev tekst. Ta še zdaleč ni naiven, morda je malo romantičen, vendar v svojem bistvu povsem realen. Za spremembo od ostalih govori o tem, da se nekaj da narediti. V preteklosti se je že ničkolikokrat izkazalo, da ena oseba lahko veliko spremeni. V Ljubljani pa nastopi ta problem, da ko se tak posameznik pojavi, t.i. stroka namesto, da bi ga podprla, na dan potegne vse šikane in kmalu ta isti protagonist javnega dobrega postane t.i. "idealist", "romantik", "marsovec" ipd, čeprav bi bil potreben le blagoslov stroke, ki pa je v svoji biti tako skorumpirana in vodljiva kot nikjer v Evropi. Toliko o ZAPSu, ki se od svojega obstoja ni zavzel še niti za en sam argument stroke, ali pa mlačnemu DALu, ki se oglaša bolj iz dolžnosti kot na strani argumenta, z redkimi posamezniki, recimo dvema....

stanko
litanije, 1.1. 2007, 14:42

ja posamezniki lahko storimo precej. pomaga, če nehamo obsojati druge in objavimo, posredujemo itd svoje mnenje. opominjanje na spogledljivost stroke s kapitalom, je v glavnem odveč in odvrača pozornost od vsebine problemov. o problemih se splača govoriti in razpravljati, veliko, načelno in odprto. zato je treba poguma ne romantične duše, ne volčjega krdela in še najmanj kakšnih duhovnih vodij dobromislečih.
kaj pa ta burger misli...tako načelno popluva kolege v dnevnem časopisu in potem pridiga o možnih rešitvah, pvoezovanju... ta krščanski duh, ki večno sloni na priznanju krivde s figo v žepu nam ne more koristiti... naj končno že o kakšni stvari pove svoje mnenje!


tim
Brez naslova, 2.1. 2007, 23:32

Stanko, če na podlagi napisanega niste uspeli razbrati njegovega mnenja, je to vaš problem.

Anonimnez
odgovor na amfibija Kako končati nočno moro, 3.1. 2007, 15:14

Enostavno: s poznavanjem in doslednim upoštevanjem veljavne zakonodaje ter zagrizenim uveljavljanjem inštrumentov "PRAVNE DRŽAVE" - povsod tam, kjer samo "strokovno" prepričevanje ne zadošča...

Anonimnez
Brez naslova, 3.1. 2007, 15:32

KAKO končati nočno moro, 20.12. 2006, 14:51

Zakaj je stroka preslišana? – ker sistematično premalo ali nič ne ukrepa, samo »modruje«

- Zakaj je večina odločitev skregana s strokovnimi predlogi ali presojami? - iz istega razloga – za vse »vpletene« je tako pač bolj prikladno, »modrijanov« pa ne mislijo poslušati kar tako zaradi »lepšega«

- Menim, da je bolj kot KDAJ in KDO, - člani strokovnih združenj na vsak način (ali posamezno, ali v imenu združenja ) –
treba odgovoriti na
- vprašanje KAKO ukrepati, da bodo obveljale strokovno preverjene rešitve – s pravno prisilo in upoštevanjem zakonskih določil širše (tudi manj neposredne) veljavne zakonodaje.

- V današnji Sloveniji, kjer se majejo temelji strokovnih služb in pravne države bi morali najti mehanizme, da se trend spremeni – utrditi te »temelje« čim prej z ustreznimi ovadbami nemarnih ali nestrokovnih ali skorumpiranih odgovornih oseb na raznih položajih in področjih.

- Trenutno vsi apeli, pisanja in razprave izzvenijo v prazno.
- KAJ bi bilo potrebno, da bi pustili sled ali (še bolje) vplivali na vrtenje kolesja? - uporabiti vsa pravna sredstva in ustrezno pravniško pomoč

- Odgovor...? – je »na dlani« - v ustrezno akcijo takoj!! (nekaj primernih »dogodkov« je že na razpolago – začnimo kar z raznimi nepravilnimi gradnjami – Za gradom, v Trnovem, itd…)


Anonimnez
napad na "nedelo", 3.1. 2007, 15:42

Za gradom, v Trnovem, itd… - v teh primerih inšpekcija noče ukrepati v zvezi z nepravilnim gradbenim dovoljenjem in njemu pripadajočim načrtom - kako si to lahko privošči, ko pa ima v Zakonu o graditvi objektov PREDPISANO, da mora opravljati to delo?? - torej: koga ovaditi, kdo odgovarja za nepravilnosti, zakaj se nepravilnost ne odpravlja??

tim
Brez naslova, 3.1. 2007, 20:55

" Trenutno vsi apeli, pisanja in razprave izzvenijo v prazno..."

Ja ampak Burger je pa edini, ki se je pod sestavek podpisal! Če bi se pod sestavek podpisali vsi, ta ne bi več izzvenel v prazno, ker bi kreteni na ZAPS-u in ministrstvu vsakič, ko bi se srečali s tem človekom vedeli, s kakšnimi stališči imajo opravka. Če bi bilo podpisanih apelov 500 bi to že nekaj zaleglo. Resnica pa je taka, da so arhitekti v glavnem velike riti, ki tarnajo, kako je vse narobe istočasno pa sodelujejo v sleparskih natečajih in se slinijo okoli iste sodrge, ki skrbi, da se nič ne zgodi.


Martina Lipnik
podpisana mnenja v forumu, 4.1. 2007, 15:24

odgovor na amfibija Kako končati nočno moro, 3.1. 2007, 15:14
Podpisujem naslednje:
"Enostavno: s poznavanjem in doslednim upoštevanjem veljavne zakonodaje ter zagrizenim uveljavljanjem inštrumentov "PRAVNE DRŽAVE" - povsod tam, kjer samo "strokovno" prepričevanje ne zadošča..."
Ali je zato kaj drugače??
Kdo še podpiše in kdo se pridružuje pozivu k ukrepanju v obširnejšem sestavku zgoraj (isti naslov, isti datum, čas 3.1.07 ob 15,32)?
EVO: podpisano - Martina Lipnik


Anonimnez
Brez naslova, 4.1. 2007, 19:59

Katera razpoznavna oseba pa je tim?
v tekstu
"Brez naslova, 3.1. 2007, 20:55"


MARTINA lIPNIK
področje nepremičnin, njihovih evidenc, urbanizma, arhitekture, 5.1. 2007, 16:20

Iz zgoraj napisanega naslova je treba razumeti opredelitev, da so vsa tri področja med seboj v soodvisnosti, predvsem glede pravnih podlag. Dopolnjuje vse skupaj tudi okoljsko področje, ki je v evropskem (in svetovnem) merilu podredilo urejanje prostora in vse z njim povezano okoljskim ciljem, saj so sicer ti nedosegljivi.
Nepremičnine so kapitalska naložba, kjer arhitektura igra bolj ali pa manj pomembno vlogo, odvisno od kulturne osveščenosti investitorjev in širše družbe.
Pri nas je družba postavila dovolj korektno podlago za uveljavitev arhitekture v področju nepremičnin (v ZUreP-1 skrb za sistematično, nadzorovano in skladno urejanje prostora, v ZGO-1 poudarek na izgledu objektov, obveznost arhitekturnega načrtovanja, v Zakonu o avtorskih pravicah pa pravica avtorja do zaščite pred samovoljnim spreminjanjem objekta, itd..), vendar vsega tega niti arhitekti sami dosledno ne uveljavljamo in ne skrbimo za izvajanje pravnih določil.
Nepremičninski pritiski pa nam gotovo ne bodo samodejno v pomoč - potrebna je večja borbenost in najprej tudi dobro poznavanje celotne zakonodaje vseh naštetih področij - potem bi pa lahko računali na uspehe.


martina lipnik
odgovor timu, 6.1. 2007, 17:53

tim
Brez naslova, 3.1. 2007, 20:55

" Trenutno vsi apeli, pisanja in razprave izzvenijo v prazno..."

Ja ampak Burger je pa edini, ki se je pod sestavek podpisal! Če bi se pod sestavek podpisali vsi, ta ne bi več izzvenel v prazno, ker bi kreteni na ZAPS-u in ministrstvu vsakič, ko bi se srečali s tem človekom vedeli, s kakšnimi stališči imajo opravka. Če bi bilo podpisanih apelov 500 bi to že nekaj zaleglo. Resnica pa je taka, da so arhitekti v glavnem velike riti, ki tarnajo, kako je vse narobe istočasno pa sodelujejo v sleparskih natečajih in se slinijo okoli iste sodrge, ki skrbi, da se nič ne zgodi....

ODGOVARJAM

Da ne bo ostalo pri zgoraj napisanem, objavljam

Na naslova:
Gp.Mop@gov.si
irsop.urad-lj@gov.si

sem poslala naslednjo zahtevo v zvezi s sporno gradnjo ob ulici Za gradom v Ljubljani:

Od (gradbene) inšpekcije pričakujem, da bo glede spornega objekta
1. izvajala zadolžitve, ki ji jih nalaga Zakon (ZGO-1) in sicer:
Glede na 145. člen (OBSEG INŠPEKCIJSKEGA NADZORSTVA) Zakona o graditvi objektov zadolžitev, da gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti
• ALI SO BILI PRI PROSTORSKEM NAČRTOVANJU UPOŠTEVANI PREDPISI S PODROČJA UREJANJA PROSTORA IN
• ALI SO BILI PRI PROJEKTIRANJU UPOŠTEVANI PREDPISI S PODROČJA GRADITVE OBJEKTOV;


2. Izvedla UKREPE skladno s 167. člen ZGO-1 , ki omogoča oziroma INŠPEKCIJO OBVEZUJE, da KAZNUJE projektanta, če pri projektiranju ne upošteva TEMELJNIH zahtev projektiranja (48. člen) in če pri projektiranju ne upošteva POSEBNIH zahtev projektiranja (49. člen).

To pomeni, da bo inšpekcija
3. PREVERILA, ali je S PROJEKTOM za pridobitev gradbenega dovoljenja DOKAZANO, da objekt kot celota
• izpolnjuje predpisane bistvene zahteve in
• da JE V SKLADU S PROSTORSKIMI AKTI, itd. (vse 48. člen ZGO-1), v obravnavanem primeru še posebej z vsemi določili 6. člena veljavnega prostorskega izvedbenega akta za obravnavani prostor.

O zgoraj naštetih opravilih inšpekcije pričakujem osebno in s sopodpisniki "javnega poziva" čim prej obvestilo.

Lep pozdrav, Martina Lipnik

Pripomba avtorice zahtevka:

Utemeljitve te zahteve so razvidne iz gradiva , objavljenega dne 9.11.06 na Trajektu na naslovu:
http://www.trajekt.org/?tid=1&id=597

POZIVAM VSE , KI JIH SKRBI KVALITETA STROKOVNEGA RAZVOJA ARHITEKTURE, KRAJINSKE ARHITEKTURE, URBANIZMA , VARSTVA OKOLJA TER OHRANJANJA NARAVE V SLOVENIJI, DA SE TAKOJ PRIDRUŽIJO MOJI AKCIJI IN POZOVEJO TUDI SAMI INŠPEKCIJO IN OSTALE PRISTOJNE SLUŽBE K UKREPANJU.

Da ne bo ostalo vse samo pri jadikovanju in lažnemu občutku nemoči, ko gre za boj za kvaliteto stroke in uveljavljanje dobre strokovne prakse!


miha burger
odgovor Martini Lipnik, 6.1. 2007, 19:50

S svojim podpisom se pridružujem javnemu pozivu Martine Lipnik

Miha Burger


Martina Lipnik
za Miho Burgerja, 7.1. 2007, 20:01

V tem primeru pričakujem, DA SE PRIDRUŽIŠ MOJI AKCIJI TAKO, DA POZOVEŠ TUDI SAM INŠPEKCIJO (IN OSTALE PRISTOJNE SLUŽBE) K UKREPANJU In JI POŠLJEŠ DIREKTNO NASLEDNJI ZAHTEVEK (To je najenostavnejši način akcije, verjetno pa ob množičnosti tudi dovolj učinkovit - naslov je naveden v zgornjem prispevku):

Od (gradbene) inšpekcije pričakujem, da bo glede spornega objekta
1. izvajala zadolžitve, ki ji jih nalaga Zakon (ZGO-1) in sicer:
Glede na 145. člen (OBSEG INŠPEKCIJSKEGA NADZORSTVA) Zakona o graditvi objektov zadolžitev, da gradbeni inšpektor v okviru inšpekcijskega nadzorstva nadzoruje zlasti
• ALI SO BILI PRI PROSTORSKEM NAČRTOVANJU UPOŠTEVANI PREDPISI S PODROČJA UREJANJA PROSTORA IN
• ALI SO BILI PRI PROJEKTIRANJU UPOŠTEVANI PREDPISI S PODROČJA GRADITVE OBJEKTOV;
2. Izvedla UKREPE skladno s 167. člen ZGO-1 , ki omogoča oziroma INŠPEKCIJO OBVEZUJE, da KAZNUJE projektanta, če pri projektiranju ne upošteva TEMELJNIH zahtev projektiranja (48. člen) in če pri projektiranju ne upošteva POSEBNIH zahtev projektiranja (49. člen).
To pomeni, da bo inšpekcija
3. PREVERILA, ali je S PROJEKTOM za pridobitev gradbenega dovoljenja DOKAZANO, da objekt kot celota
• izpolnjuje predpisane bistvene zahteve in
• da JE V SKLADU S PROSTORSKIMI AKTI, itd. (vse 48. člen ZGO-1), v obravnavanem primeru še posebej z vsemi določili 6. člena veljavnega prostorskega izvedbenega akta za obravnavani prostor.
O zgoraj naštetih opravilih inšpekcije pričakujem osebno čim prej obvestilo.

Lep pozdrav, XXX


janez
kršitve, 8.1. 2007, 08:35

Martina, tudi sam se pridružujem pametni pobudi.
Poleg tega sem mnenja in se mi zdi obvezujoce tudi in predvsem od ZAPS-a, da ukrepa. Normalno bi bilo, da se ob taksnem ,,projektiranju,, odvzame licenco taksnim projektantom za v vednost v bodoce vsem ostalim projektantom.


Martina Lipnik
janezu - kršitve, 8.1. 2007, 10:24

Na vsak način bi moral ukrepati predvsem ZAPS, kar se "higiene" stroke tiče; ima dovolj strokovnjakov in zadolženih "služb", da bi lahko strokovno ugotovili, kaj je narobe.
Vendar se vsi sklicujejo na stališče MOP, ta pa brani svoje (državne) pozicije - tudi kot izdajatelj gradbenega dovoljenja - vsaj tako bi lahko človek presodil, glede na to, da vztrajno ponavlja ena in ista, zelo sporna, stališča; preostala uradna pot je, da ustrezni inšpekcijski nadzor "po uradni dolžnosti" ugotovi nepravilnosti v obravnavanem primeru - vendar gre predvsem za "urbanistični del" projektiranja in odločanja, katerega pa gradbena inšpekcija kot pooblaščena inšpekcija vztrajno, dosledno in NEZAKONITO ignorira!


janez
kršitve, 8.1. 2007, 14:06

kot sem seznanjen, gre za širok problem in ravno v temu je zabava, da se prelaga odgovornost iz enega na drugega.klasika.
eno je urbanistična kršitev, drugo, kar sem hotel omenit pa je kršitev pri projektiranju arhitekture in kolikor vem, je bila nadomestna gradnja sprojektirana z nevemkolikim faktorjem.
tretja kršitev je neukrepanje inšpekcije.
itd.
me pa zanima, kaj bo, če bo kaj...


Anonimnez
Brez naslova, 8.1. 2007, 14:07

Nehajte že enkrat lopatati po dreku in si zadajati nemogoče misije. Raje se začnite ukvarjajti s čim usmerjenim v prihodnost. Ta vaša jeznoritost bo obrodila le prazen NIČ.

Anonimnez
Brez naslova, 8.1. 2007, 18:37

"Raje se začnite ukvarjajti s čim usmerjenim v prihodnost."

Vsaka pozitivna "prihodnost" je vprašljiva, če bo "žrtev" takih mahinacij, kot jih očitno želi tolerirati tale "svetovalec"


Anonimnez
Brez naslova, 8.1. 2007, 18:40

"...eno je urbanistična kršitev, drugo, kar sem hotel omenit pa je kršitev pri projektiranju arhitekture ..."

pa saj kršitev pri projektiranju arhitekture, kot je opisana, predstavlja urbanistično kršitev - s tem se bo treba prej ali slej malo bolj poglobljeno ukvarjati


Anonimnez
Brez naslova, 8.1. 2007, 23:04

Vsaka pozitivna "prihodnost" je vprašljiva, če bo "žrtev" takih mahinacij, kot jih očitno želi tolerirati tale "svetovalec"

...ja kopanje po kosteh je res zabavno opravilo, polno pozitivne energije od katere imaš le kisel želodec in slab spanec. Na koncu ti ne preostane drugega kot, da se od žalosti in krivic do mrtvega napiješ in naslednji dan zdraviš še moralca. Gospa Lipnik kaj bi vi sploh radi?
PS. Da ne bo pomote- vseh teh t.i. "svinjarij" ne toleriram.


stanko
kompas, 9.1. 2007, 06:44

Vprašanje: KAJ BI RADI?, je res na mestu. Tokrat se zdi, da je problem iz prispevka prebudil potrebo po objavi osebnih mnenj. Očitno močna potreba, izraziti se, vpliva na presojo problemov okrog nas. Zgodovina uči, da je manj pomembno, kdo kaj pravi, kot kaj pravi in kdaj pravi ter seveda ali ga sploh kdo sliši. Med preveč objave imena željnimi poslušalci se zna izgubiti vsebina.
Je problem gradnje pod ljubljanskim gradom vreden pozornosti? Gotovo. Gra za resno pravno in strokvono zadevo in potrebno bi bilo zahtevati priznanje napake s strani odgovornih. Z ugotovitvijo, da je vse po predpisih, se ne bi smeli zadovoljiti. Dokazati je treba, da so včasih predpisi v grobem neskladju z javnimi interesi in strokovnimi rešitvam ter zahtevati, da odgovorni plačajo sanacijo razmer ter povrnejo investitorju nastale stroške. To bi bila bitka vredna podpisa!


Martina Lipnik
kompas, 9.1. 2007, 09:37

Gradnja Za gradom je problematična, ker presega določila iz PREDPISA, ki so sicer skladna z JAVNIM INTERESOM - zato je boj za sankcioniranje stanja toliko bolj nujen.

Anonimnežu: samo gojiti odklonilno stališče proti "svinjariji" ne pomaga nič - jutri bodo imele vse podobne "svinjarije" še bolj prosto pot!


Anonimnez
Brez naslova, 9.1. 2007, 12:57

Ali je javni interes zakonsko opredeljen?

Anonimnez
Brez naslova, 9.1. 2007, 20:01

Bojim se, da sta politika in kapital zakapirala kako se stvarem v demokraciji streže. Eden izmed prototipov tega modela je umeščanje te nebulozne piramide. Bistvo modela je prilagajanje zakonodaje interesom. V primeru, da stvari ne morem početi legalno (beri v skladu z interesi) bom spremenil predpise in moja vest bo čista kot solza. Kateri zakon v zadnjih dveh letih ni šel skozi Parlament? Čisto vsi. Preprosto, a ne…
Skratka, gospa Lipnik ali je javni interes zakonsko opredeljen. Vaš argument temelji prav na tem interesu. Vljudno prosim za odgovor.


Martina Lipnik
javni interes, 10.1. 2007, 13:59

Javni interes, javna korist, javna dobrina, javno dobro ipd - vse izhaja že iz "ustavnih" določil in njej podrejenih zakonov. O javnem interesu se veliko izreka Varuh človekovih pravic (njegova spletna stran na to temo odpira velik obseg objav), sicer pa podajam nekaj zakonskih navezav (ki so podlaga za ukrepanje v primeru gradnje Za gradom):
***PROSIMO, ČE V OKENCE ZA KOMENTARJE NE KOPIRATE DOLGIH BESEDIL!***


miha burger
bralcem te forumske strani, 13.1. 2007, 11:22

Spoštovani kolegi arhitekti,
če bo slučajno še kdo odprl to forumsko stran, naj vas seznanim, da uredništvo tega foruma ni zaprlo samo ..dolgo.. besedilo Martine Lipnik, po treh tednih je izvrglo tudi moj ..predolgi.. tekst, ki je po moji oceni povzročil čisto zanimivo in koristno debato. Sedaj vidim, je debata zamrla. OK. Naj vas seznanim še, da me je Martina Lipnik obvestila, da sem jo edini javno podprl, edini pisal na naslove, ki jih je napisala, in edini dobil odgovore od MOP-a. Ampak-saj res, koga pa sploh to še zanima?
Lep pozdrav
Miha Burger


matej b.
Brez naslova, 16.1. 2007, 12:57

Kolegi Burgerju lahko samo prikimam. Slovenija je pač majhen, klavstrofobičen prostor bogaboječih servilnežev, ki molče spremljajo eno svinjarijo za drugo, nakar ihtijo za štirimi stenami, morda celo najbližjemu kolegu, a ta bi jim že znal škodovati. Žal je tako, da bo treba to deželico dodobra prevetriti preden bo postala pravna država. Neukrepanje in ravnodušnost Zbornice je že naravnost sarkastično, Pust & co. pa gruča komfortnežev, ki so do "blagostanja" prišli na malo lažji način kot, če bi se potegovali recimo za kakšno profesuro, ali drug akademski naslov, pri čemer gre omeniti, da niti predstavniki fakultete pri apeliranju niso nič boljši. Ohranja se status quo, ki ohranja te iste pasivneže pri življenju, zato tudi niso primorani ničesar spremeniti, redki antagonisti pa ne ustvarjajo kritične mase potrebne za spremembe. Usoda dvomilijonskega naroda? Ne nujno! Bo pa preteklo še nekaj časa, preden bo situacija zdrava za preobrat. Očitno bo treba počakati, da pobere obstoječi inventar (garnituro) in začeti znova.
Kar se tiče grobega poseganja Trajekta v prispevke pa lahko rečem le, da je to odraz še enega v vrsti eksponatov te iste druščine, ki izvajajo samocenzuro in so sami sebi namen ter zadnje čase bolj kot javni debati služijo oglaševanju. Omenjen izbris teksta je brez dvoma neupravičen, neutemeljen in grob poseg v svobodo izražanja, zato bi rad vedel s kakšno utemeljitvijo se je uredništvo tega poslužilo, prostora na strežniku je za tekstopisce namreč več kot dovolj.


Matevž Čelik
Kultura komentiranja, 17.1. 2007, 20:44

Gospoda Burgerja in vse ogorčene pisce, ki se zgražajo nad izbrisom njihovih dolgih "prispevkov" iz komentarjev, bi želel le opomniti, da je bil TrajekT tisti, ki je objavil zgornji prispevek in odprl razpravo v kateri sodelujejo. Okenca za komentarje so namenjena razpravi v smislu kulturnega dialoga.

Dolga besedila med komentarji ubijajo takšno razpravo. Uzurpacija komentarjev za objavo prispevkov, ki očitno niso naleteli na dovolj odziva v drugih medijih pa je še posebej vprašljiva v smislu kulture dialoga. Še posebej zato, ker TrajekT nikoli ni zavrnil objavo prispevkov, ki bi jih poslali v njegov poštni nabiralnik. Posiljevanje komentatorskega okenca s celimi članki pa tudi v bodoče pač ne pride v poštev. Daljše prispevke lahko pošljete na mail@trajekt.org. Hvala za razumevanje!


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Iskanje lokacije za muzej je čisto nekaj drugega kot na primer iskanje lokacije za odlagališče odpadkov - in vendar tudi pri objektu, kot je muzej, v pogovorih z občinami lahko pride do težav. Pustimo ob strani vsebino pobude in kot prostorski načrtovalci razmislimo o načinu, kako je pobuda posredovana - saj je prav ta lahko usoden za njeno nadaljnjo usodo.

(1) Zahodno evropska unija (WEU) formalno ni vključena v EU, je pa institucionalno povezana. Države ZEU/WEU so od leta 1948 Francija, Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg in Velika Britanija, pozneje so se jim pridružile še Portugalska, Španija in Grčija. Avstrija, Danska, Švedska, Finska in Irska so se odločile za status opazovalk, Norveška, Turčija, Islandija, Poljska, Češka in Madžarska so pridružene članice, Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška in Slovenija pa imajo status pridruženih partneric.
(2) Pod prostorsko zakonodajo razumemo zakon o urejanju prostora in zakon o graditvi objektov (ZUreP-1 in ZGO-1) ter v smiselno povezavi še Zakon o varstvu okolja (ZVO).
(3) Na podlagi ZGO-1 in ZUreP-1 je izdan Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovnih najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov , k ije izdlean v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi postopkov javnih naročil za oddajo naročil, ki se nanašajo na natečaje načrtov, način priprave in izvedbe javnih natečajev za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov ter prostorske ureditve in objekte, za katere je priprava in izvedba takega natečaja obvezna.



Piramida na robu Murske Sobote?




Primorske novice, 11.12.2006
na vrh