info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
18. 1. 2007

Ljubljana - tudi mediteransko mesto? Plečnikov poskus
V torek 23. januarja 2007 ob 18. uri bo v Arhitekturnem muzeju Ljubljana predavanje »Ljubljana – tudi mediteransko mesto? Plečnikov poskus«. Predaval bo dr. Peter Krečič, predavanje pa sodi v sklop dogodkov AML ob Plečnikovem letu in bo slavnostno obeležilo 50. obletnico Plečnikove smrti.

Jože Plečnik se je v mladosti seznanjal s številnimi ljubljanskimi baročnimi palačami. Mladostna doživetja izvorno italijanske mediteranske kulture v Ljubljani so se na videz brez reda in smisla nabirali v njem. Ko je leta 1898 diplomiral pri Ottu Wagnerju in se je kot najboljši v letniku z Rimsko nagrado pozno jeseni tega leta odpravil proti Italiji na srečanje s svojo umetniško usodo. Prvo srečanje z Benetkami, biserom mediteranske kulture, je sprožilo v njem svojevrstno umetniško preobrazbo - počutil se je arhitekta mediteranskega razpoloženja, navdiha in ustroja, ali kakor je svojo umetniško osebnost dojemal sam: začel se je razglašati za Kraševca.
Po dolgem dozorevanju v avstrijskem, nemškem okolju, ki je tudi historicizme italijanskega izvora dojemalo in oblikovalo po svoje in ki je nagnjeno k fantastičnemu, ekspresivnemu, celo mistiki – ta je Plečnika vselej privlačila - je Italija prebudila v njem drugi, južnjaški pol njegove ustvarjalne narave. Ljubljana je tako dobila v njegovi predstavi jasnejšo vlogo. Na potovanju po Italiji se mu je dokončno razkril njen urbanistični, arhitekturni, sploh likovni pomen, ki je nenavadno ustrezal njegovemu na novo osvojenemu ravnotežju med severnim (v tem primeru tudi modernim), južnim (tradicijo) in geniusom loci. V Italiji se mu je razodela Ljubljana hkrati kot njegova prava umetniška domovina. Vanjo se stekajo nešteti izrazi vdanosti in prav neposredne pobude za njeno ureditev in polepšanje. Po dokončni vrnitvi v domovino leta 1921 si je znal ustvariti priložnosti, da je svoje zamisli, sanje o Ljubljani kot novih Atenah, v največjem mogočem obsegu tudi uresničil.

Prof. dr. Peter Krečič, umetnostni zgodovinar in kritik, je leta 1970 je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je doktoriral leta 1982. Od 1973 je bil kustos za industrijsko oblikovanje v Arhitekturnem muzeju Ljubljana, od leta 1978 njegov ravnatelj. V letih od 1987 do 1998 je bil gostujoči profesor na Katedri za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani od tedaj dalje na Fakulteti za arhitekturo iste univerze.
Znanstveno je preučeval slovensko umetnost in posebej arhitekturo 19. in 20. stoletja ter umetnostno kritiko v času med vojnama. V sedemdesetih letih se je posvečal pretežno vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, v osemdesetih in devetdesetih pa se je ukvarjal s preučevanjem življenja in dela arhitekta Jožeta Plečnika. Objavil je vrsto monografij in znanstvenih razprav z omenjenih področij. Ob tem se je vrsto let ukvarjal z umetnostno in arhitekturno kritiko. Poglavitna področja njegovega raziskovanja so vprašanja slovenskega in evropskega modernizma, protomodernizma in umetniških avantgard. Predaval je na številnih univerzah po Evropi in Združenih državah Amerike.

Več:
>>www.aml.si

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh