Že nakaj časa nastaja Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki naj bi na novo uredil delovanje obeh sestrskih zbornic ZAPS in IZS, določil strokovne nazive in pooblastila. Zakon je predstavitev doživel v prvi polovici januarja in sprožil prve odzive. Do sprejema pa ga nedvomno čaka še burna razprava.
Znano je, da je eden glavnih pobudnikov in zagovornikov posebnega zakona o arhitekturi predsednik ZAPS, g. Pust. Vodstvo ZAPS si je pri Ministrstvu za okolje in prostor v prejšnjem mandatu neuspešno prizadevalo, da bi postopek priprave zakona stekel. Z novo politično garnituro na MOP pa je očitno našlo skupen jezik.(1) Za pripravo novega zakona tako praktično stojij ZAPS. Doslej se še ni zgodilo, da bi si arhitekti lahko sami napisali zakon. Vodstvo ZAPS zaradi tega ne skriva zadovoljstva.
V arhitekturnih in načrtovalskih pisarnah so bolj zadržani. Del stroke meni da je dodajanje novih pravil ureditvam, ki jih danes že vključuje druga zakonodaja, odveč. Poklic arhitekta je po posameznih evropskih državah zakonsko urejen na različne načine, v glavnem v okviru gradbenih predpisov. Tako je bilo že doslej tudi pri nas.
Predvsem krajinskim arhitektom pa je ob predvideni novi opredelitvi pooblastil upravičeno narasel pritisk. Z novim zakonom naj bi namreč imetnikom licence »KA« odvzeli pooblastilo vodenja izdelave podrobnih občinskih prostorskih načrtov. Brez posebne utemeljitve bi krajinske arhitekte na tak način odrezali od pomembnega dela načrtovalske dejavnosti, kjer so se v zadnjih letih uspešno kosali s svojimi kolegi arhitekti.
Nekaj podobnega se dogaja z licenco »P«. Med 36 imetniki licence »P« jih je trenutno le 20 z izobrazbo arhitekta. Med ostalimi 16 so krajinski arhitekti, sociologi, geografi, geodeti in gradbeniki. Predlog novega zakona licenco »P« nadomešča z nazivom »urbanist«. Za naziv urbanista pa naj bi bila obvezna izobrazba s področja arhitekture.
Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti pa praktično nastaja znotraj ZAPS. Zato bi bilo nerazumljivo, če bi zbornica dve od svojih sekcij tako degradirala in z zakonom praktično izpeljala kolektivni odvzem že pridobljenih licenc. Kot vemo so skupine članov zaradi napak pri podeljevanju licenc na ZAPS že v preteklosti angažirale odvetnike. Podobne zaplete je mogoče pričakovati tudi v tem primeru.
Ali torej poleg arhitektov sploh še kdo lahko pričakuje koristi od tega zakona? Večje odgovornosti načrtovalcev in zbornice bi se lahko veselili potrošniki. Vendar iz zakonskega predloga zaenkrat ni posebej razbrati varovanja interesov uporabnika, ki ga v svojih dokumentih izpostavlja tudi Evropski svet arhitektov (ESA). Besedilo le bežno omenja varovanje tretjih oseb. Prav interesi uporabnika naj bi na podlagi stališč ESA postali ena bistvenih sestavin arhitektovega dela. Tudi nova družbena vloga zbornic naj bi se po ESA v veliki meri osredotočila na naročnika. Tako naj bi naročniki pri zbornici dobili informacije o honorarjih, splošnih pogodbenih pogojih, namenu storitev arhitekta itd.
Dejstva govorijo o tem, da vzporedno z gospodarskim in družbenim razvojem lahko pričakujemo tudi rast obsega zakonskih ureditev. V zakonsko bolj urejeni državi pa bo na ramena arhitektov in drugih prostorskih načrtovalcev nedvomno padlo tudi precej več odgovornosti kot doslej. Ponekod naj bi naročniki od zbornice lahko zahtevali tudi odškodnino, če arhitekt - član zbornice - ne bi izpolnil svojih obveznosti.(2) V predlogu zakonskega besedila zaenkrat ne najdemo ničesar od zgoraj naštetega.
Več:
>>Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti / predlog
(1) Predlog oblikovanja zakona o arhitekturi
Arhiforum, 21.09.2005
(2) Zakonska ureditev strokovnih storitev in varstva potrošnikov Evropska konferenca o zakonski ureditve svobodnih poklicev. Govor predsednice ESA, Katarine Nilsson.
Arhiforum, 13.02.2004
na vrh
|
| >>Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti / predlog
|
