info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
30. 1. 2007

Zakon za arhitekte

Matevž Čelik
Že nakaj časa nastaja Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki naj bi na novo uredil delovanje obeh sestrskih zbornic ZAPS in IZS, določil strokovne nazive in pooblastila. Zakon je predstavitev doživel v prvi polovici januarja in sprožil prve odzive. Do sprejema pa ga nedvomno čaka še burna razprava.

Znano je, da je eden glavnih pobudnikov in zagovornikov posebnega zakona o arhitekturi predsednik ZAPS, g. Pust. Vodstvo ZAPS si je pri Ministrstvu za okolje in prostor v prejšnjem mandatu neuspešno prizadevalo, da bi postopek priprave zakona stekel. Z novo politično garnituro na MOP pa je očitno našlo skupen jezik.(1) Za pripravo novega zakona tako praktično stojij ZAPS. Doslej se še ni zgodilo, da bi si arhitekti lahko sami napisali zakon. Vodstvo ZAPS zaradi tega ne skriva zadovoljstva.

V arhitekturnih in načrtovalskih pisarnah so bolj zadržani. Del stroke meni da je dodajanje novih pravil ureditvam, ki jih danes že vključuje druga zakonodaja, odveč. Poklic arhitekta je po posameznih evropskih državah zakonsko urejen na različne načine, v glavnem v okviru gradbenih predpisov. Tako je bilo že doslej tudi pri nas.

Predvsem krajinskim arhitektom pa je ob predvideni novi opredelitvi pooblastil upravičeno narasel pritisk. Z novim zakonom naj bi namreč imetnikom licence »KA« odvzeli pooblastilo vodenja izdelave podrobnih občinskih prostorskih načrtov. Brez posebne utemeljitve bi krajinske arhitekte na tak način odrezali od pomembnega dela načrtovalske dejavnosti, kjer so se v zadnjih letih uspešno kosali s svojimi kolegi arhitekti.

Nekaj podobnega se dogaja z licenco »P«. Med 36 imetniki licence »P« jih je trenutno le 20 z izobrazbo arhitekta. Med ostalimi 16 so krajinski arhitekti, sociologi, geografi, geodeti in gradbeniki. Predlog novega zakona licenco »P« nadomešča z nazivom »urbanist«. Za naziv urbanista pa naj bi bila obvezna izobrazba s področja arhitekture.

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti pa praktično nastaja znotraj ZAPS. Zato bi bilo nerazumljivo, če bi zbornica dve od svojih sekcij tako degradirala in z zakonom praktično izpeljala kolektivni odvzem že pridobljenih licenc. Kot vemo so skupine članov zaradi napak pri podeljevanju licenc na ZAPS že v preteklosti angažirale odvetnike. Podobne zaplete je mogoče pričakovati tudi v tem primeru.

Ali torej poleg arhitektov sploh še kdo lahko pričakuje koristi od tega zakona? Večje odgovornosti načrtovalcev in zbornice bi se lahko veselili potrošniki. Vendar iz zakonskega predloga zaenkrat ni posebej razbrati varovanja interesov uporabnika, ki ga v svojih dokumentih izpostavlja tudi Evropski svet arhitektov (ESA). Besedilo le bežno omenja varovanje tretjih oseb. Prav interesi uporabnika naj bi na podlagi stališč ESA postali ena bistvenih sestavin arhitektovega dela. Tudi nova družbena vloga zbornic naj bi se po ESA v veliki meri osredotočila na naročnika. Tako naj bi naročniki pri zbornici dobili informacije o honorarjih, splošnih pogodbenih pogojih, namenu storitev arhitekta itd.

Dejstva govorijo o tem, da vzporedno z gospodarskim in družbenim razvojem lahko pričakujemo tudi rast obsega zakonskih ureditev. V zakonsko bolj urejeni državi pa bo na ramena arhitektov in drugih prostorskih načrtovalcev nedvomno padlo tudi precej več odgovornosti kot doslej. Ponekod naj bi naročniki od zbornice lahko zahtevali tudi odškodnino, če arhitekt - član zbornice - ne bi izpolnil svojih obveznosti.(2) V predlogu zakonskega besedila zaenkrat ne najdemo ničesar od zgoraj naštetega.


Več:
>>Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti / predlog

(1) Predlog oblikovanja zakona o arhitekturi
Arhiforum, 21.09.2005
(2) Zakonska ureditev strokovnih storitev in varstva potrošnikov Evropska konferenca o zakonski ureditve svobodnih poklicev. Govor predsednice ESA, Katarine Nilsson.
Arhiforum, 13.02.2004

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Miran Gajšek
A, KA in Pa zdaj?, 31.1. 2007, 17:02

Zakonska (ZGO) opredelitev za tri licence (A, KA in P) je bila in je vsekakor dobra. Ni bilo sicer najbolje opredeljeno, kaj se lahko s posemično licenco dela, vendar ... V novem zakonu predlagana opredelitev res ni v redu. Krajinski arhitekti pač poznajo določena znanja s področja izdelava prostorskih aktov, pa če je to arhitektom všeč ali ne. Poglejte si za primer oba predmetnika, na Grabnu in na Jamnikarjevi! Na drugi strani je zame popolnoma nesprejemljivo, da lahko imajo licenco P (ali pa U, kakor želite) samo arhitekti. Ko smo se slovenski urbanisti decembra 2000 vključevali v European Council of Town Planners (na skupščini ECTP v Londonu sva bila Peter Bassin in podpisani) sta bili postavljeni dve ustni vprašanji: ali imamo v Sloveniji predpisane javne razgrnitve prostorskih aktov in koliko drugih strok (gradbenikov, komunalcev, geografov, sociologov, ekonomistov ...) je članov DUPPS? Dokler ne bodo naši pisci zakonov poznali evropske realnosti urbanizma, dokler ne bodo izhajali iz kvalitetne tradicije slovensklega urbanizma in dokler ne bo prostorskih zakonov pripravljala vrhunska ekipa, bodo pač nastajali takšni, milo rečeno ne najboljši predlogi zakonov (da o ZPN niti ne govorim). Najnovejše uradne ugotovitve, da je pravzaprav potreben "interventni prostorski zakon", ki bo razrešil nekatere probleme ZUreP-1 smo nekateri napovedovali že nekaj časa.

Anonimnez
Brez naslova, 8.2. 2007, 19:32

Licenca P je prišla med izbor licenc bolj po sili kot pa po pričakovanju "cveta" arhitektov, ki je izsilil svojo zbornico (verjetno manj nujna poteza, saj je dejavnost projektiranja stavb del "inženirstva", ta pa ima svojo zbornico. Ostalo arhitekturno projektiranje, ki ni inženirsko, pa zbornice ne rabi, pač pa bi jo rabil "urbanizem" posebej kot samosojna strokovna združba - tako kot se še danes ločujeta društvi: Društvo arhitektov in društvo urbanistov in prostorskih planerjev)
To iz razloga, ker le-ti nimajo še danes ne določne predstave, kaj se v okviru "urbanizma" načrtuje in kakšne vrste strokovnjakov urbanistično načrtovanje vse vključuje (ter katera znanja vse se pri tem potrebuje), med drugimi TUDI take z arhitekturno predizobrazbo, vendar MED DRUGIMI!!
Da je "urbanizem" nekaterim arhitektom z večino besede v procesih oblikovanja zakonskih določil (ki so "pri koritu") bolj "španska vas" in samo predvidena možnost dodatnega zaslužkarjenja (z velikokrat šarlatanskimi in bleferskimi izdelki precej velikih ignorantov, kar se tiče področnih pravil in zakonov ter PRAVILNE strokovne prakse) je jasno že iz vsakodnevne prakse ter strokovnih komentarjev, ko se vsaka kritična beseda in opredelitev strokovne primernosti ali uspešnosti ustavi na predmetu POSAMEZNE stavbe in s popolno odsotnostjo odnosa do problematike načrtovanja ali OBLIKOVANJA celostnega mestnega, uličnega ali sploh zunanjega širšega prostora.
Ta del arhitekturne strokovne populacije se obnaša tako, kot kakšen prav slab gozdar, ki zaradi posameznih dreves ne bi znal videti gozda, kaj šele gospodariti z njim.
Niti toliko odnosa do problematike taki arhitekti ne premorejo, da bi bili sposobni obravnavati mestni ali vsaj ulični prostor na način, kot sicer obravnavajo opremljanje kakšne "dnevne sobe" z večino že obstoječega pohištva.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti / predlog


na vrh