info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
5. 2. 2007

Nov prostorski zakon bo katastrofa za investitorje

Matevž Čelik
Novi Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPN) je v parlamentarni proceduri, strokovna razprava o posledicah novega zakona pa se očitno še ni popolnoma izčrpala. Po enem od izhodišč naj bi nova prostorska zakonodaja postala prijaznejša investitorjem in skrajšala postopke za pridobitev dovoljenj. Strokovnjaki pa ocenjujejo, da bodo z novim ZPN stvari za investitorje postale le še bolj zapletene.

V analizi pogojev realizacije investicijskih namer po novem ZPN ekonomist Jože Kavčič ugotavlja, da so za investitorje strašljive že občasne napovedi izboljšanj in poenostavitev prostorske zakonodaje, sprememba sistema pa napoveduje številne negotovosti, rizike in možne pritiske v naslednjih petih letih.

Analiza ugotavlja, da ZPN pri krajšanju in poenostavljanju postopkov ne prinaša nikakršne optimizacije z vidika racionalne izvedbe investicij, temveč le skrajšuje roke v katerih morajo upravni organi opraviti svoje delo.

Alarmantna je ugotovitev, da bo več kot desetletna zamuda pri pripravi nove generacije prostorskih aktov še naraščala in urejenih pogojev za investiranje še dolgo ne bo. Nepreglednost razmejitve pristojnosti bo, predvsem v prehodnem obdobju, velika. V tem obdobju ima po ZPN država velike pristojnosti in odgovornosti. V tem smislu se izgublja transparentnost sistema, ki bi investitorjem že pred sprejemom prostorskega načrta omogočal oddajo investicijskih pobud na pravi naslov. Jasnih odgovorov o pogojih in časovnih okvirih za realizacijo projektov investitorji tako še vedno ne bodo dobili.

Kot posebej problematično je v analizi izpostavljeno področje državnih prostorskih načrtov (DPN). DPN je v zakonu opredeljen kot nenavadna mešanica planskega akta in izvedbenega urbanističnega dokumenta. Realni roki za izdelavo DPN naj bi bili ob zahtevani podrobnosti dokumentov tudi do petkrat daljši kot so predvideni v zakonu. Analiza ocenjuje, da se zaradi slabih sistemskih povezav med različnimi nivoji in nejasno vlogo regij, DPN za območje razvojne regije v praksi praviloma sploh ne bodo izdelovali.

Podobne diskrepance pri opredelitvi rokov analiza ugotavlja tudi v zvezi z občinskimi prostorskimi načrti (OPN). Obenem analiza prinaša ugotovitev, da se zaradi neobveznega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) prvič po 40 letih v sistemu prostorskega načrtovanja za gradnjo naselij ali njihovega dela, za kompleksno prenovo ali za infrastrukturna omrežja ne zahteva izdelava konkretnega urbanističnega akta.

Analiza opozarja, da »bi bil zelo problematičen sistem prostorskega načrtovanja, ki bi bil namenjen samo preslikavi že sprejetih prostorskih odločitev. To bi bila slaba usluga tudi za investitorje, ker bi se pravi problemi pokazali šele v času izvajanja projektov.«

V zaključku analiza ponovno opozarja na »možne negativne posledice predlagane sistemske ureditve prostorskega načrtovanja, ker gre očitno za ne preučen eksperiment.« Kot pravi avtor pa bi bil za dokončno oceno nujen še pregled vseh podzakonskih predpisov.


Več:
>>Predlog ZPN in pogoji realizacije investicijskih namer / analiza
>>Predlog novega zakona slabša... / TrajekT / November 2006
>>Novi ZUreP / TrajekT / Akcije / Julij 2005

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

miha
Brez naslova, 5.2. 2007, 13:07

To je zato, ker zakone pišejo ljudje, ki niso imeli s prakso nikoli opravka. Po drugi stani bi Društvo in Zbornica lahko tukaj veliko naredila. Argumentirani noveli zakona, ki bi jo uskladilo in podpisalo vsaj 50 arhitektov tudi minister ne bi mogel oporekati. Dejstvo je, da se večina na predloge zakonov požvižga in tarna šele, ko ti pridejo v veljavo

fabiani
pakt, 5.2. 2007, 13:10

Društvo in Zbornica ne bosta naredila nič. Že dolgo se šušlja da velja med ZAPS in MOP nepodpisan pakt. ZAPS je tiho v zvezi z ZPN, zato pa bo dobila Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Večna slava bodi slovenskemu urbanizmu in planiranju, ki ga bodo pokopali diletanti.

Martina Lipnik
Neučinkovitost prostorskih aktov, 6.2. 2007, 21:21

Citat:
"Obenem analiza prinaša ugotovitev, da se zaradi neobveznega občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) prvič po 40 letih v sistemu prostorskega načrtovanja za gradnjo naselij ali njihovega dela, za kompleksno prenovo ali za infrastrukturna omrežja ne zahteva izdelava konkretnega urbanističnega akta. " - terja komentar:

- na ta način bomo daleč prišli - saj tak sistem v praksi že imamo zadnjih 20 let - kaj pa so današnji PUP, ki so v Ljubljani veljavni na večini površin, kaj drugega?
Torej lahko občina - vsaj Ljubljana - prihrani trud in denar za nove akte in racionalno še naprej uporablja do sedaj veljavne (pa četudi pod drugim - novim - nazivom) - bodo za take potrebe čisto dovolj dobri, sicer je pa itak vseeno, koliko določni so - če se jih lahko hote ali nehote "nadgradi" z investitorju ustreznimi gradbenimi dovoljenji - primer gradnje "Za gradom" v Ljubljani - potem je res škoda vsakršnega denarja in truda za nove brezvredne papirje.


Martina Lipnik
Še dodatni komentar na ugotovitve v analizi, 6.2. 2007, 22:06

Strinjam se, da so postopki za investitorje pri nas zapleteni in tveganja vedno večja, ne pa vedno manjša.
To je odvisno prav od ne-dorečenosti opredelitev in ureditev v prostorskih aktih. Glede na nove trende okoljevarstvenega nadzora je natančno in domišljeno prostorsko načrtovanje še toliko pomembnejše. Na podlagi takih dokumentov je možno postopke dodelovanja gradbenih dovoljenj zelo poenostaviti, v obratnem primeru pa se poenostavitve samo izrazijo v tveganjih v kasnejših fazah.
Kakršni koli prostorski akti že se naj izdelajo z natančnostjo "na parcelo natančno" pa morajo dobiti za podlago najmanj s stanjem v naravi ažuriran kataster - sicer projekta "na parcelo natančno" nikakor ni možno vsebinsko pravilno zagotoviti - takih primerov je pa v Ljubljani večina glede na prostor, ki ga je treba obdelati. Gospod Kavčič na vsak način pravilno ugotavlja, da bi bilo treba pri pripravi zakona dejstvo neprimernega stanja v katastru (v bistvu nezakonitega!!! - saj je vsak investitor - zasebni ali pa družbeni - bil vsa ta leta do sedaj DOLŽAN po končani izgradnji naročiti vris objektov in pripadajočega zemljiškega stanja v zemljiški kataster) posebej obdelati in v bistvu uvesti instrument URGENTNE SANACIJE STANJA s strani države - za kataster je namreč zadolžena država, torej tudi za nadzor nad izvrševanjem predpisanih postopkov v zvezi z njim in nadalje z Zemljiško knjigo, kamor se prenašajo podatki tudi iz katastra. Trideset in več let zanemarjeno stanje se ne da kar spregledati in pri tem računati, da se bodo razmere kar same uredile!! Le kako? Praksa kaže, da je stanje vedno slabše.
Najnovejši "popis nepremičnin" pri tem ni v nikakršno pomoč, lahko da bo uvedel še dodatno zmedo in nezakonitost.


ZAPS MS-PN
DELOVNI PREGLED S KOMENTARJI – procedure, postopki, regionalni planski nivo, administrativna opravil zaposlenih v upravah in naloge občin, 7.2. 2007, 16:10

PREDLOG ZAKONA O PROSTORSKEM NAČRTOVANJU
(Gradivo Vlade RS na DZS - Ljubljana, 16.11.2006)
PRILOGA DELOVNI PREGLED S KOMENTARJI IN PREDLOGI – procedure, postopki, regionalni planski nivo, administrativna opravila zaposlenih v upravah in naloge občin
gradivo matične sekcije prostorskih načrtovalcev ZAPS
zveza: sestanek 15.01.2007
UVOD NI DEL
Načelo stabilnosti in pravne varnosti ter pozitivna kontinuiteta prostorskega načrtovanja
 V Sloveniji se od leta 1984 dalje, ko je bil nazadnje sprejet sklop zakonov vezanih na prostorsko načrtovanje in gradnjo, v 4-5 letnih ciklusih zakonodajo »zamrzuje«, odpravlja in predeluje. S tem se je vsakič ustavilo začeta strokovna, strateška in načrtovalska opravila in podaljšalo veljavnost »slabim in zastarelim« aktom, ki so (absurdnost situacije!) »dežurni« argument za spreminjanje zakonodaje.
***PREDOLGO BESEDILO***


Martina Lipnik
ZAPS MS-PN, 7.2. 2007, 17:08

Pomemben prispevek, vendar dolg in zaradi neobjavljenih tekstovnih poudarkov manj pregleden;
glede na redaktorsko politiko foruma, ki sem jo doživela sama, bi verjetno moral biti tudi odstranjen;
prav bi bilo, da dobi samostojno mesto objave


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Predlog ZPN in pogoji realizacije investicijskih namer / analiza

Jože Kavčič že od leta 1970 v različnih vlogah sodeluje pri izvedbi investicijskih prostorskih projektov in je izkušen poznavalec vseh faz: od naročanja urbanistične dokumentacije, urejanja stavbnih zemljišč do ponudbe in oddaje investitorjem. Pri projektih za večje ljubljanske soseske (n.pr. Stožice, Štepanjsko naselje, Nove Fužine, Industrijska cona Moste…itd) je neposredno sodeloval s strokovnjaki Ljubljanskega urbanističnega zavoda in Urbanističnega inštituta, kjer je bil leto dni tudi zaposlen. Med letoma 1982 in 1986 je vodil Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora ter nato nekaj let Zavod za izgradnjo Ljubljane. V zadnjih desetih letih svetuje investitorjem pri različnih projektih poslovno nakupovalnih centrov ter pri gradnji omrežja mobilne telefonije. Kot poročevalec za ekonomiko je sodeloval v žiriji javnega mednarodnega urbanističnega natečaja Potniški center Ljubljana.



na vrh