info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
5. 2. 2007

Kako smo rušili Plečnika

Andrej Hrausky
V ponedeljek 5. februarja 2007 ob 20.00 bo v galeriji Dessa otvoritev razstave porušenih plečnikovih del. Naslov razstave »Uničeni Plečnik« je morda malo bombastičen in tudi pretiran. Na razstavi ne gre toliko za poziv po celoviti zaščiti Plečnikovega dela, kar se, mimogrede, tudi petdeset let po njegovi smrti še ni zgodilo, temveč bolj za pregled tega, kar smo že doslej izgubili. Za to pa je bilo cela vrsta vzrokov.

Nekatera dela so se morala umakniti zaradi političnih razlogov: spomenik kralja Petra pred magistratom so Italijanski okupatorji razstrelili takoj po prihodu v Ljubljano. Baldahin pred letnim telovadiščem je bil skupaj s Fabianijevim Jakopičevim razstaviščem »kolateralna žrtev« politične odločitve o železniških podvozih. Balkoni fasade glasbene matice na Vegovi v Ljubljani niso bili zadostno temeljeni in jih je bilo treba odstraniti, Gregorčičev spomenik je rekonstruiral sam Plečnik in trhlo leseno pergolo zamenjal za kamnite loke. Včasih, kot v primeru doma duhovnih vaj, so arhitekti s Plečnikom ravnali prav nespoštljivo, drugič spet so ga skušali rešiti. Njegov asistent Anton Bitenc je cerkev Cirila in Metoda prestavil na novo lokacijo. Plečnika so uničevali nekoč, pa tudi danes in to ne glede na stopnjo njegove zaščite. Leta 1946 zaščiteno kapelo v Begunjah so podrli že dve leti zatem, Lectarija na Kongresnem trgu je padla že v novi, »demokratični svobodi«, saj novim kapitalistom ni bilo mar za njeno spomeniško zaščito.

Le redka Plečnikova dela so danes zaščitena, nekaj od teh pa je bilo uničenih. Kot, da zaščita sama izziva uničevalce. To postavlja temeljno vprašanje spoštovanja naše dediščine. Hudo se piše narodu, ki svojih dosežkov ne ceni do te mere, da morajo biti zaščiteni z zakonom. In kot kaže praksa, je zakonska zaščita večinoma le črka na papirju.

Kljub vsemu ima razstava predvsem namen osveščati. Da bi se zavedli, da je bila Slovenija nekoč drugačna in da smo v Ljubljani nekoč imeli Plečnikova dela na katere smo že zdavnaj pozabili. Pa bi se morali ob sprehodu v Tivoli zavedati, da je bilo nekoč tam letno gledališče, da so na Miklošičevi v Plečnikovem paviljonu prodajali radijske aparate in da je bila v arkadah ob Slovenski cesti nekoč knjigarna. To pa je vprašanje splošne razgledanosti.


Več:
>>Odstranjena ali spremenjena Plečnikova arhitektura / seznam del

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

PETER KREČIČ
JE TO VSE?, 5.2. 2007, 13:02

Ker razstave še nisem videl, me seveda zanima, koliko porušenih ali samo iznakaženih del je na razstavi. Vsekakor naslov razstave ni prav nič bombastičen. Govori preprosto resnico: tako delamo s Plečnikom in je logično, da tudi s preostalo dediščino ne more biti nič bolje. Ob porušenju vodnjaka v Zvezdi sem nekje javno izjavil, da so ulični vandali pač ulični vandali. Mnogo hujša je država in nič manj mestne oblasti, ki vandalizem izvajajo sistemsko. Naj samo spomnim na glasovanje mestnih svetnikov v prejšnji sestavi, ki so gladko odobrili "prenovo" Plečnikovega stadiona. Za besedo prenova pa se je skrivalo popolno uničenje te Plečnikove umetnine. Ne potrebujemo papirnate zaščite Plečnikovega opusa, potrebujemo konkretne projekte prenove malone vsega, kar je ustvaril v Sloveniji in sistemsko zagotovljena sredstva za takšno prenovo.

Peter Krečič


mihael
Brez naslova, 5.2. 2007, 13:17

Krečič dajte no, razmišljajte malo bolj racionalno. Živite v 19. stoletju. Življenje gre dalje. Nekaj je devastacija ali uničenje, nekaj drugega pa je štadion za Bežigradom, ki roko na srce nima nobene posebne kvalitete in bi se Plečnik, če bi danes živel že zdavnaj odločil, da ga je potrebno korenito preobraziti in prilagoditi potrebam, ker kot tak ne sodi več v center Ljubljane. To je večen problem vas konzervatorjev in zgodovinarjev, ki pozabljate, da so bili ti ljudje vizionarji in jim ni bilo mar za ohranjanje dediščine za vsako ceno, vi pa razglašate natančno tisto, o čemer sem prepričani, da bi imeli ti arhitekti, med njimi Plečnik, popolnoma drugačne predstave. Paviljon radia na Miklošičevi... Miklošičeva je danes ja mestna ulica, tak paviljon na njej gotovo ne bi mogel in smel obstajati, razen v primeru, da bi bil umeščen v okvir nekega parka, kot objekt s posebnimi kvalitetami, kar pa ta paviljon žal ni.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Odstranjena ali spremenjena Plečnikova arhitektura / seznam del


Vhodni baldahin na letnem telovadišču v Tivoliju v Ljubljani. Ob premestitvi železniške proge, ki je bila potrebna zaradi gradnje podvozov, so leta 1961, s privolitvijo spomeniškega varstva, baldahin podrli.


Fasada uršulinskega samostana z nekdanjo Plečnikovo "Novo založbo" v Ljubljani. Ob ureditvi podhodov ob Slovenski cesti (arh. Bitenc) v šestdesetih letih so knjigarno podrli, sgraffite pa prekrili z novim ometom.


Paviljon radia Ljubljana na Miklošičevi v Ljubljani. Paviljon so po vojni podrli da bi na tem mestu zgradili hotel Holiday Inn.
na vrh