 |
26. 2. 2007
France Ivanšek (1922 - 2007)
Nataša Koselj
|
V petinosemdesetem letu starosti je umrl arhitekt France Ivanšek. Njegova soseska Murgle (1965) je še danes sinonim za kvaliteto bivanja v Ljubljani. Vse do svoje smrti si je Ivanšek, skupaj z ženo in stalno sodelavko Marto, prizadeval za kulturo in harmonično lepoto bivanja po skandinavskih vzorih, ki jih opisujemo s pojmi: taktilnost, subtilnost, zadržanost. Dejstva, da je bil glavni urednik do sedaj najkvalitetnejše slovenske arhitekturne revije Arhitekt, glavni projektant najelitnejše stanovanjske soseske v Sloveniji Murgle in avtor prve monografije o arhitektu Edvardu Ravnikarju, sama na sebi govorijo o pomenu njegovega osebnega prispevka k razvoju in kultiviranju slovenske družbe na področju arhitekture.
Ivanškovi vzori so bili v Skandinaviji, predvsem na Švedskem, kjer je nekaj časa tudi živel. Poleg soseske Murgle, ki je njegovo najpomembnejše arhitekturno delo, je tudi avtor domov za ostarele v Ljubljani (Kolezija (1976-82) in Poljane (1971-75) ter šole za slepo mladino v Škofji Loki (1980). Poleg številnih člankov in publikacij je avtor knjig Enodružinska hiša (1988) in Hommage à Edvard Ravnikar (1995). Za svoje delo je prejel nagrado mesta Ljubljane (1966), Plečnikovo nagrado (1973), skupaj z ženo Marto tudi nagrado IKEA (København, 1986) in Plečnikovo medaljo (1987).
France Ivanšek je bil tudi soustanovitelj Društva arhitektov Slovenije (1950), soustanovitelj in glavni urednik revije Arhitekt (1951-62), ustanovitelj in vodja oddelka za stanovanjsko raziskovanje Urbanističnega inštituta LRS (1959-62), pobudnik in vodja tečajev Barva in oblika na Fakulteti za arhitekturo (1961-64), ustanovitelj biroja za stanovanjsko raziskovanje, član ustanovnega komiteja BIO (Bienale industrijskega oblikovanja, 1964), ustanovitelj studia Ambient (1963-79) in ustanovitelj Plečnikovega sklada (1972).
France Ivanšek ostaja pomembna figura v naši polpretekli zgodovini, ki jo je s svojim delom soustvarjal in poznavalsko nadgrajeval. Z Murglami, ki so bile v preteklosti že večkrat predmet samovoljnih, neutemeljenih in nepoznavalskih podiranj ali prezidav, nam je Ivanšek zapustil enega najkvalitetnejših bivalnih okolij. Želimo si, da bi se v prihodnosti tradicija in kultura, ki jo je negoval Ivanšek, ne ustvarjala z brisanjem, ampak s poznavanjem, priznavanjem in nadgradnjo.
na vrh
|
| 
|
|
