info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
5. 3. 2007

France Ivanšek - arhitekt raziskovalec

Martina Malešič
France Ivanšek v spominu mnogih ostaja kot arhitekt naselja Murgle v Ljubljani, lastnik trgovine Interier na Mestnem trgu in urednik zbornika Hommage à Edvard Ravnikar. Vendar so to le sklepna dejanja, otipljivi zaključki v njegovem delovanju, katerega osnovno vodilo je bilo ustvariti boljše bivanjsko okolje za vse ljudi.

Ivanškov temeljni nazor o arhitekturi, ki mora zadostiti človeškim potrebam z oblikovanjem tako funkcionalnega kot prijetnega bivanjskega okolja, se je izoblikoval že med drugo svetovno vojno. Na podlagi izkušenj šestletnega bivanja na Švedskem (1954-1959) se je le-ta še okrepil in izrazil tudi v našem prostoru, kjer je arhitekt kasneje ustvarjal pogoje za višjo kakovost bivanja v masovni stanovanjski gradnji.
Vendar naj bo Ivanškov doprinos jasen tudi na ostalih področjih, predvsem pri utrjevanju arhitekture kot stroke. Bil je večletni glavni urednik revije Arhitekt, ob Ravnikarju in Fürstu ustanovitelj Društva arhitektov Slovenije, član ustanoviteljskega komiteja BIO in pobudnik za ustanovitev Plečnikovega sklada ob 100-letnici arhitektovega rojstva, obenem pa nenehni pisec v dnevnem časopisju. Nenazadnje je potrebno opozoriti na njegovo trajno sodelovanje z ženo Marto (roj. Ravnikar), zaradi česar njunega dela ne smemo ločevati.

Ivanškovo prizadevanje za dvig kakovosti bivanjskega okolja ni bilo omejeno le na samo projektiranje, saj je le-to enačil tako z raziskovanjem kot tudi z vzgojo. Arhitekovo izhodišče je bilo stanovanjsko raziskovanje - kot vodja Oddelka za stanovanjsko raziskovanje na Urbanističnem inštitutu LRS je po švedskem zgledu skupaj z Marto izvedel vrsto raziskav. Nadaljeval je znotraj biroja za stanovanjsko raziskovanje, kasneje pa v lastnem Studiu za stanovanje in opremo (SSO). Cilji teh raziskav so bili odkriti želje uporabnikov, njihove potrebe in dejansko stanje ravni bivanja, stanovanjske gradnje in opreme.

Raziskovanje je z ugotovitvijo, da je bivanjska kultura izredno nizka, vodilo k vzgoji stanovalcev, arhitektov in proizvajalcev. Marta in France Ivanšek sta za arhitekte prirejala tečaje Barva in oblika (1961-64), ki so jih vodili švedski strokovnjaki. V dvorani Pokojninskega zavoda sta izvedla razstavo Pogrnjena miza 62, ki je obiskovalce seznanila z najrazličnejšimi postavitvami pogrinjkov. Z razstavo Sodobna oprema (1964) na Gospodarskem razstavišču sta predstavila kvalitetno oblikovane jugoslovanske industrijske in obrtne izdelke. Prek razstavno-prodajnega salona stanovanjske opreme Interier, ustanovljenega leta 1965, sta opozarjala na potrebo po lepoti vsakdanjih uporabnih predmetov. Sintezo vseh raziskav in ugotovitev pa predstavlja knjiga Enodružinska hiša, katere velik del zaseda priročnik, kako pravilno zgraditi in urediti hišo.

Izsledki raziskav so izoblikovali arhitektov pristop k projektiranju. Ivanšek je na podlagi želja stanovalcev in lastnih ugotovitev zagovarjal enodružinsko pritlično skupinsko gradnjo. Doslednost tega načela dokazujejo načrti za stanovanjska naselja, kot so edino izvršene Murgle v Ljubljani (1965-86), nato še načrti za Kamnik-Perovo in Pržanj (1967), Zeleni log (1981) itd. Arhitekt se je na svoja odkritja naslonil tudi pri razporejanju notranjih prostorov, pri postopnih prehodih med javnim in zasebnim, umeščanju spalnih prostorov in jedilnega kota, ločevanju kopalnice od stranišča, poenotenju mer pohištva, vgradnih omarah itd. Z Marto sta se lotila tudi oblikovanja notranje opreme. Po švedskih normativih sta oblikovala začetnico kuhinj SVEA (1960), eno izmed prvih v serijski proizvodnji s sodobno zasnovo.
Kot logično nadaljevanje stanovanjskega načrtovanja je sledilo izboljšanje bivanjskega okolja za ljudi s posebnimi potrebami. Oblikovalsko izhodišče je ponovno ponudila raziskava, na podlagi katere sta se lotila tako opreme Doma upokojencev na Taboru (1965) kot tudi gradnje ostalih dveh domov na Koleziji (1982) in na Poljanah (1975). V Škofji Loki sta zgradila šolo in internat za slepo mladino (1980).

Število Ivanškovih zgrajenih stavb ni veliko, zato pa pomen tistega skritega dela, ki je privedlo do njih, ostaja toliko močnejši. Ostaja kot zgled postavljanja človeških potreb v ospredje arhitektovega zanimanja, predvsem pa vztrajnega in trdnega verovanja v pravilnost lastnega nazora.

Življenjepis

1922 rojen v Ljubljani.
1940 matura na Ptuju in vpis na Pravno fakulteto v Lj.
1941-1945 zaradi nasprotovanja nacizmu in sodelovanja z OF večkrat zaprt
1945 delo v redakciji Tanjuga v Črnomlju in Ljubljani kot dopisnik misije SNOS v Splitu, nato na ministrstvu za gradnje kot urednik strokovnih publikacij in v Ravnikarjevi projektantski skupini; vpis na Oddelek za arhitekturo Univerze v Ljubljani
1951 poroka z Marto Ravnikar
1952 CIAM: predava o jugoslovanski arhitekturi
1953 obišče CIAM v Aix-en-Provence
1954 diploma pri prof. Edvardu Ravnikarju
1954-59 bivanje na Švedskem
1959 zaposlitev na oddelku za stanovanjsko raziskovanje UI LRS
1963 osnuje samostojni zavod Studio za stanovanje in opremo (SSO)
1966 nagrada mesta Ljubljana za Interier
1973 Plečnikova nagrada za naselje Murgle
1986 nagrada IKEA (skupaj z Marto)

Več v arhitekturnem vodniku:
>Naselje Murgle
>Dom starejših občanov Kolezija
>Dom starejših občanov Poljane

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

ira
pobuda, 5.3. 2007, 13:00

V kratkem času smo se poslovili od Miloša Bonče, Aleša Šarca in Franceta Ivanjška.

Z njihovimi vzori in nujnim nadaljevanjem znanstveno raziskovalnega dela v arhitekturi katerega pionir na področju kulture bivanja je bil arhitekt Ivanšek s svojo ženo Marto, bi lahko (tudi s pomočjo ekonomskih parametrov) pokazali kako vsestransko uspešna je lahko arhitektura pri urejanju vsakdanjega bivalnega okolja in kako pomembna je za ekonomijo države, za zdravo in kvalitetno okolje in blagostanje njenih prebivalcev.
S tem bi se tudi videlo kako težak in odgovoren je poklic arhitekta, kako pomemben in potreben je za svoje okolje in da zato ni vseeno v kakšnih pogojih ustvarja. Družba bi mu morala omogočiti, da v svojem ustvarjalnem obdobju sodeluje pri kar največjem številu nalog, ki sicer ostajajo brez ustrezne strokovne nadgradnje, ga razbremeniti birokratskih postopkov in ga pravočasno in vsestransko vključevati v prostorsko problematiko.

Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije predlagam, da se odločno zavzame za uveljavljanje javnega izobraževanja o družbenem pomenu arhitekture in prostora in za možnost rednega raziskovalnega dela na tem področju. V premislek dajem tudi pobudo, da bi se za znanstveno delo in teoretične prispevke s področja arhitekture za spodbudo k delu in popularizaciji stroke podeljevale posebne nagrade, ki bi se lahko imenovale po Francetu in Marti Ivanjšek.


tine
Brez naslova, 6.3. 2007, 12:12

Vztrajen, delaven, na svoj način avantgardističen in venomer dosleden, ki je v naš prostor vselej vnašal svežino, bi bil F. Ivanšek danes lahko zgled marsikateremu spozabljivemu arhitektu, ki se tolaži, da se itak ne da nič narediti. Ivanšek bi si na vsak način želel funadacije za pomoč in vzpodbudo mladim arhitektom raziskovalcem, ki se zanimajo za aktualno in polpreteklo arhitekturo ter razmere v njej. Zato je zgornja pobuda povsem na mestu, na žalost se v tej podalpski deželici vedno pojavi vprašanje financiranja take fundacije. V sklad bi delež – recimo za ohranjanje ugleda arhitekture kot stroke, ki je trenutno prav po zaslugi te organizacije na psu – lahko delež od visoke članarine prispevala ZAPS, delež donatorji in delež ministrstvo za kulturo.

Martina Lipnik
Pobuda, 12.3. 2007, 15:53

Se pridružujem Pobudi.
Uradno iniciativo za ustanovitev fundacije ali "sklada" za pospeševanje razvoja na področju arhitekture in urbanizma bi lahko podal ZAPS (v okviru predlogov za določila Zakona o arhitekturi?) ali pa tudi DAL ali pa mogoče Mesto Ljubljana v okviru svojih mnogoterih dejavnosti?


Kritik
Inflacija nagrad, 15.3. 2007, 11:19

Lepo vas prosim! Še za Plečnikovo nagrado se komaj zbere denar in slabo institucionalizirano podeljevanje te nagrade precej zbija njeno vrednost. Posebej še odkar so si gospodje na ZAPS z gospodom Černigojem v upravnem odboru ZAPS ustanovili Zlate svinčnike, da ne bi končno tudi sami v svoj CV lahko vpisali kakšno nagrado. In zdaj predlogi za še nove in nove nagrade... Za raziskovalno delo je že zdaj mogoče podeliti tudi Plečnikovo nagrado. Delajmo raje na tem, da se ta nagrada bolje uveljavi in ukinimo te podmukle Zlate svinčnike!

luka k.
Brez naslova, 15.3. 2007, 14:03

Kritik ti se pa vedno oglasiš, ko je treba nekomu nasprotovati zaradi nasprotovanja samega. Fundacija ne pomeni nujno podeljevanja nagrad, lahko podeljuje štipendije, organizira posvete, seminarje ali je namenjena zgolj osveščanju in podpori posmeznih projektov. Tudi nagrade ničemur ne škodijo, če so podeljene objektivno in ima nagrajenec kaj od njih. Plečnikov sklad je pa potrebno reorganizirati in postaviti novo strategijo financiranja...

Kritik
Ustanovitelji, 19.3. 2007, 17:54

Luka K. in Ira! Predlagam, da se takoj sestaneta in ustanovita fundacijo! Imata vso mojo podporo!

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Martina Malešič je absolventka na Filozofski fakulteti, Oddelku za umetnostno zgodovino, kjer prpravlja diplomo o delu Franceta Ivanška.

www.arhitekturni-vodnik.org
>Naselje Murgle
>Dom starejših občanov Kolezija
>Dom starejših občanov Poljane



Notranjost trgovine Interier


Razstava Pogrnjena miza 62


Tloris razstave Sodobna oprema v Jurčku na Gospodarskem razstavišču


Kuhinja SVEA


Maketa načrta za Pržanj, naselje atrijskih hiš na nagnjenem terenu


Dom upokojencev Poljane

Vir slik: Peter KREČIČ, France in Marta Ivanšek. Ambientalni okvir za sodobno kvaliteto življenja, Sinteza, 83/86, oktober 1990, pp. 73-86.


na vrh