info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
19. 3. 2007

Europan 9 tudi v Ljubljani
Slovenija se letos že tretjič udeležuje mednarodnega urbanistično arhitekturnega natečaja Europan. Letošnja slovenska natečajna lokacija je širše območje Poljan v Ljubljani kot strateška lokacija za širitev mestnega središča. Okvirna tematika Europana 9 je raziskovanje evropske urbanosti.

Europan si je v dvajsetletnem obstoju pridobil sloves najpomembnejšega evropskega natečaja predvsem zaradi nagrajevanja nekonvencionalnih, inovativnih in interdisciplinarnih natečajnih rešitev. Europan ima pomembno vlogo pri ustvarjanju evropskega kulturnega prostora skozi dialog in promocijo mladih, neuveljavljenih evropskih prostorskih strokovnjakov s svežimi pogledi na organiziracijo evropskega teritorija.

Letošnja podrobnejša tema je Trajnostno mesto in novi javni prostori. Ljubljanska lokacija je ena od 73 lokacij iz 22 evropskih držav - Belgije, Češke, Danske, Nemčije, Estonije, Finske, Francije, Hrvaške, Irske, Italije, Latvije, Madžarske, Nizozemske, Norveške, Avstrije, Poljske, Portugalske, Španije, Švice, Švedske, Velike Britanije in Slovenije. Povprečno število prijavljenih skupin je okrog 4000, natečajne elaborate v roku odda dobra polovica, približno 2300.

Europanovih natečajev so se do sedaj udeležili Izola, Brežice in Maribor, tokrat pa se Slovenija udeležuje z lokacijo v naši prestolnici, natančneje gre za širše območje Poljan, ki ga je načelnik Oddelka za urbanizem MOL, Miran Gajšek, označil kot »strateško lokacijo za širitev mestnega središča proti vzhodu.«

Ne samo mesta s svojimi lokacijami tudi slovenski prostorski strokovnjaki se v čedalje večjem številu udeležujejo tega prestižnega natečaja. Nekaj slovenskih predstavnikov je bilo uspešnih v mednarodni konkurenci, najodmevnejše so zmage arhitekturnega biroja OFIS v Gradcu, skupine arhitektov Guzič-Trplan v Izoli in Borisa Bežana v Španiji.

Podrobnejše informacije o lokaciji in natečaju lahko najdete na spletni strani Europan Slovenija, www.europan.si. Nanj se lahko prijavite izključno na internetnem portalu www.europan-europe.com, kjer po elektonskem plačilu pristojbine lahko dostopite do podrobnejšega natečajnega gradiva. Edini pogoj za sodelovanje na natečaju je, da je vodja natečajne ekipe diplomirani arhitekt.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Andraz
ja, 19.3. 2007, 11:41

ok sej ne da je europan 9 ze ene 2 mesca razpisan...

Anonimnez
Brez naslova, 19.3. 2007, 16:19

Bojda si bili lani zelo "zadovoljni" z organizatorji Europana v vseh treh slovenskih mestih. Res bi bilo zanimivo vedeti, kaj se s prvonagrajenimi rešitvami v Izoli, Brežicah in Mariboru dogaja, če sploh se ...

Kritik
Zmagoviti Europanovci, 20.3. 2007, 11:13

V Izoli je kot vemo Europan povozil ZAPS z natečajem za Univerzitetni kampus. Zmagovalci Europana so se zadovoljili z odškodnino, ki so jo izsilili s tožbo proti občini.

V Brežicah so bili mladi zmagovalci naivno prepričani, da bodo lahko projektirali pol mesta plus novo hidroelektrarno. Namesto, da bi sprejeli del projekta so se zapletli v čudne spore.

V Mariboru so Europanove rešitve vključene v strokovne podlage za novo Strategijo prostorskega razvoja občine, ki je v postopku sprejemanja.

Vodstvo Europana Slovenije žal izkazuje malomaren odnos do zmagovalcev in predvsem naročnikov natečaja. Natečaj razpišejo, zmagoavlnih rešitev pa nikoli ne predstavijo. Pojavijo se lepe spletne strani z razpisanim natečajem, na katerih pa ni mogoče videti kaj se dogaja s preteklimi natečaji in kdo jih je sploh dobil. Škoda predvsem za občine, ki zapravijo ogromno denarja, da dobijo neizvedljive experimentalne rešitve...


boris
Brez naslova, 20.3. 2007, 20:05

Ni čudno potem, da se je Stanovanjski sklad RS, ki je lani prispeval sredstva za Europan, letos v celoti distanciral od Europana in noče z njim imeti ničesar več. Mestu Ljubljana, ki letos financira Europan lahko samo držimo pesti, da bo bolj spretno v komunikaciji z organizatorjem in da mu ne bo nasedlo preveč ...

stanko
želimo si, 21.3. 2007, 15:00

Europan je še ena arhitekturna fantazma, ki v slovenskih razmerah ne seže dlje od lokalne grajzlarije. Ljubljanska zgodba to potrjuje kot tudi odmik sklada iz zogdbe in molk občin, ki so v špilu že sodelovale. Najprej niti pol svojega dela ne opravlja sama organizacija, potem pa so tu še naivne in arhitekturnemu šarmu nasedajoče občine in kombinacija je gnilo jajce.
Namesto velikih besed, mednarodne žirije in bleščečih internetnih strani si želimo čisto navaden, najširši javnosti razumljiv tekst o tem, čemu je Europan sploh pomemben in kaj lahko to pomeni v slovenskem prostoru in načrtovalski stvarnosti. Želimo natančno vedeti kdo plačuje ta ringlšpil in kaj od tega imamo oziroma kdo so ljudje, ki od tega kaj imajo.
Par arhitektov, ki se igra mednarodno sceno in potuje po svetu na račun slovenskih mest, ki ne znajo niti enega križišča dostojno oblikovati, kaj šele da bi kaj dala na dobro arhitekturo, nima nikakršnega vpliva ne na prakso ne splošno prostorks okulturo in zato je projekt Europan do konca deplasiran izordek morda čisto dobre ideje.


Kritik
Stanko..., 21.3. 2007, 19:06

... tebe pa nekaj hudo boli... hudo si črnogled... Saj bo vse v redu s tem Europanom, zdaj odkar zanj skrbijo na ZAPS smo lahko pomirjeni.

stanko
zaps novi skrbnik europana, 22.3. 2007, 09:50

... in vsi upi so padli v vodo. Na ZAPSu res vedno poskrbijo za vse in kajneda, ni se bati, da ne bi za Europan v Sloveniji. torej po novem vse o europanu na arhiforumu...

boris
Brez naslova, 24.3. 2007, 11:10

Stanko, to je pa preveč milo rečeno. Pravzaprav bi morali ZAHTEVATI, da na Arhiforumu objavijo vsa dejstva v zvezi z Europanom (kakšne so obveznosti ZAPSa itd.) ...

stanko
od zaps-a zahtevamo, 26.3. 2007, 20:42

Objavite torej rpedsednik PUSt in španovija podatke o organizaciji Europan in to vse. Kaj je poslanstvo, kaj so naloge organizacije, kdo so ljudje v tej organizaciji, kako je zaps povezana s tem institutom, glede na to, da je zaps pravno zavezana svojim članom in kdo se je tako ter kdaj odločil? Ne kako poteka natečja Europan 9, ampak kdo nosi stroške v vmesnem času in komu so ti ljudje, ta institut odgovorni, če sploh so komu ali čemu odgovorni. Kaj pravijo na institu občine, ki so že sodelovale na natečaju? Vse na papir postavite, lahko na arhiforumu, samo povejte nam že zakaj sploh gre...
Eto Boris pa da vidimo...


andrej
čudne podloge za natečaj, 27.3. 2007, 12:15

Pri ogledu podlog za natečaj sem opazil, da je ena od nalog tudi prenova "opuiščene garažne hiše" ob parku na Ambroževem trgu.
Očitno gre za garažno hišo arhitekta Severja (katerega mnogo arhitekture smo že uspeli uničiti), ki je bila pred kratkim prenovljena s skupno akcijo 400 lastnikov garažnih boksov.
Ali gre za kapitalno napako ali pač za namerno dezinformacijo?


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Roki
Natečajniki se na natečaj lahko prijavijo do 31. maja, rok za oddajo natečajnih elaboratov je 28.junij 2007. Rezultati bodo objavljeni 18. januarja 2008.

Žirija
Letošnje žiriranje natečajnih elaboratov za ljubljansko lokacijo bo potekalo v okviru mednarodne žirije, ki bo ocenjevala elaborate prispele na vse lokacije v Avstriji, Češki Republiki in Sloveniji. Sestava žirije napoveduje izbor sodobnih, kritičnih in provokativnih projektov. Žirijo sestavljajo: Floris Alkemade (OMA, Rotterdam), Manuel Gausa (ACTAR, Barcelona), Karoline Streeruwitz (zmagovalka Europan 7, Dunaj), Max Rieder (Maxrieder Architektur, Dunaj \ Salzburg), Hansjorg Luser (načelnik oddelka za urbanizem, Gradec), Michael Pech (Direktor stanovanjskega sklada, SW, Dunaj), Sabine Kraft (arhitekturni kritik, Archplus), prof. Joost Meuwissen, (Amsterdam \ Graz \ Dunaj), Jaroslav Safer (Safer+Hajek Architekti, Praga), prof. Janez Koželj, (Univerza v Ljubljani), namestnika pa sta Petr F. Bilek, (Bilek Arhitekti, Praga) in Marko Studen (Scapelab, Ljubljana)

Prijavnina
Za državljane Albanije, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Hrvaške, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Makedonije, Moldavije, Poljske, Romunije, Rusije, Slovaške, Ukrajine ter Slovenije znaša pristojbina 50 EUR, za članice ostalih držav pa 100 EUR.



na vrh