info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
12. 4. 2007

Parola leta: 'Placemaking'

Urška Kranjc
Time magazine je 1. aprila letos v naslovnem članku opozoril na ''Tiho revolucijo, ki spreminja obraz sveta''. Letošnja vsesplošna ključna beseda, geslo, parola ali nekaj kar se sliši od vsepovsod, podobno, kot v '90 letih internet ali ekologija v '60, je sodeč po tem besedilu ''Placemaking''. Ustvarjanje prostora tako velja za najnovejšo obsesijo, ki počasi zajema razviti svet in korenito posega v občutke nelagodja, ki jim je bil še ne dolgo nazaj izpostavljen posameznik, postavljen pred nalogo sodelovati pri urejanju prostora.

'Narediti' prostor je nekaj, česar se danes lotevajo skupine prebivalcev v soseskah, civilno družbene skupine in društva v posameznih mestih, otroci in učitelji ob svoji šoli in še in še bi lakho naštevali. Uspešnost posameznih akcij in očitni rezultati, ki se kažejo v kakovosti življenja so porok za vztrajno širjenje te dejavnosti. Urbanizem, načrtovanje, krajinska arhitektura so besede, ki jih razume vse več ljudi. Poklicni 'urejevalci prostora', krajinski arhitekti, arhitekti, prostorski planerji se povezujejo z uporabniki prostora in rezultati so uporabnejši in prijetnejši prostori, pomemben učinek pa seznanjenost ljudi s procesom načrtovanja, odgovornost uporabnikov do novih ureditev in širši končni učinki urejenega prostora. V času, ko 'uzaveščamo' prostorsko kulturo, je 'urejanja prostora' vedno pogosteje skupni imenovalec okrog katerega se srečujejo zelo različni akterji, politične stranke, investitorji in različni uporabniki ter strokovnjaki.

Učinki urejanja prostora segajo na več področij, od povečane ekonomske rasti, do boljšega zdravja in večje povezanosti med prebivalci. Ljubezen do nakupovalnih centrov se marsikje kaže za preživelo rešitev. Ljudje v novo urejenih odprtih prostorih lahko spet mirno in varno pešačijo, k čemur jih dodatno spodbujata skrb za zdravje in kakovost bivanja, to pa spodbuja urejanje prostorsko razpršene ponudbe storitev, trgovine in programov. Nova paradigma dostopnosti, urejeni javni prostori in poti vplivajo na programsko bogatenje poselitvenega tkiva s programi in ponovni razvoj lokalnih centrov. Urejen prostor tako še zdaleč ne pomeni samo izboljšane funkcionalnosti in lepšega videza. Kraji z urejanjem javnega odprtega prostora pridobivajo tudi in predvsem na identiteti. Urejena mesta postajajo 'blagovne znamke', ki privabljajo obiskovalce. V času informacijskega meteža pomeni 'znamka' kraja priložnost, da kraj izkoristi svoje posebne značilnosti, ki ga ločijo od drugih krajev in dvignejo nad enotnost globaliziranih mest.

Zadnje čase opažamo, da tudi naši mediji in javnost posvečajo vedno več pozornosti urejanju prostora. Veliko se govori o tem, kako iz 'prostora' narediti dom, zatočišče, počivališče, prizorišče, kraj za prijetna srečanja, za trenutke sprostitve… Odprt prostor je del vsakdana in ne glede na to, kako urejen je, je nekaj, kar se tesno prepleta z načinom in kakovostjo življenja. Raziskave dokazujejo, da urejenost, funkcionalnost in estetika prostora pomembno vplivajo na stopnjo stresa, na splošno počutje, na medčloveške odnose in nenazadnje na našo učinkovitost. Vedno več ljudi ugotavlja, da se trud za urejanje javnega odprtega prostora večkratno povrne, ko postane življenje v njem prijetnejše in lepše.


Več:
>>Project for Public Spaces

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Project for Public Spaces



na vrh