info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
12. 4. 2007

Zakaj zbornica ne nasprotuje spremembam zakonodaje

Viktor Pust, predsednik ZAPS
Zakaj zbornica ne nasprotuje spremembam zakonodaje /ZPN, ZGO, ZAID/ in kaj pričakuje od zakonov? Znano je, da je temeljna naloga Zbornice prilagajanje razmer, v katerih deluje stroka, razmeram v razvitejših državah. To je mogoče predvsem s spremembo zakonodaje. Pri tem se zavedamo, da spremembe ne zavisijo samo od naše stroke – temveč tudi od številnih drugih interesov – čigar posledica je, da gre razvoj prilagajanja praviloma postopoma.

Kateri so glavni problemi, ki jih Zbornica želi rešiti
Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja in vlogo arhitekta je potrebno bistveno izboljšati glede na njegovo vodilno vlogo od zasnove objekta, umeščanja v prostor, do predaje objekta. Hkrati pa zakonsko opredeliti specifične pogoje za delovanje naše stroke, ki so različni od pogojev za ostale inženirske stroke.Novi ZGO naj bi reševal predvsem postopek dovoljevanja in graditve – medtem, ko bi licence in specifične pogoje delovanja strok reševal poseben zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID).

Kaj pričakujemo od Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti /ZAID/
ZAID rešuje perečo problematiko arhitekturne dejavnosti. Ker pa zbornico sestavljajo tudi druge stroke, KA in P, ki imajo specifične potrebe in interese, je osnutek zakona naletel na različne odzive in nasprotovanja. Soočamo se s problemom, da v obstoječi praksi prevladuje različno pojmovanje - kdo so prostorski načrtovalci in kaj je področje projektantov, zato je potrebno uvodoma opredeliti stroke in področje dela. Sedanja situacija povzroča nejasnosti zlasti v sekciji prostorskih načrtovalcev, ki vključuje vse stroke oz. licence (A, KA in P). Pogosto se soočamo s pojmovanjem, da je prostorsko načrtovanje in s tem umeščanje objektov v prostor ali oblikovanje grajenega prostora – področje vseh strok in da je arhitektura omejena predvsem na projektiranje objektov.

Razumljivo je, da je tako pojmovanje prostorskega načrtovanja posledica dolgoletne neustrezne situacije na področju zakonodaje in da je popolnoma v nasprotju s temeljno opredelitvijo arhitekture, ki obravnava oblikovanje in umeščanje objektov v prostor v okviru enotnega kreativnega procesa.

ZAPS je po 6 sejah 13.3. zaključil vsebinsko obravnavo osnutka ZAID in uskladil bistvena stališča glede razmejitev področij dela med strokami in glede pomembnih določil. Stališča je posredoval na MOP skupno s podrobnejšim gradivom. Navajam bistvena stališča:

Odprava licence P v zadnji verziji ZAID - ni sprejemljiva za to stroko, ker ni dovolj argumentirana. Zato je stališče ZAPS, da je licenco P potrebno ohraniti in zakon ustrezno dopolniti.

Naziv zbornice ZAS (Zbornica arhitektov Slovenije) ni sprejemljiv za vse sekcije. Ime mora odražati vse stroke, vključene v Zbornico. Zato naj se ohrani naziv ZAPS ali podobno (npr. Zbornica arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih planerjev).

Zakon naj vsebuje samo 3 vrste pooblastil (3 licence): A, KA in P. Licenca A: obsega dejavnost od načrtovanja arhitekturnih objektov do podrobnega prostorskega načrtovanja - glede na izobrazbo oz. vsebino naloge. Licenca KA: obsega dejavnost od načrtovanja krajinsko arhitekturnih rešitev do podrobnega prostorskega načrtovanja glede na izobrazbo oz. vsebino naloge. Licenca P: obsega dejavnost prostorskega načrtovanja, to je izdelave prostorskih planskih aktov za občine, regije in države. To dejavnost izvajajo različne stroke na osnovi dodatno pridobljenega znanja: bodisi arhitekti, krajinski arhitekti, gradbeniki, geodeti itd.

Zakon mora uvodoma opredeliti specifičnost vsake stroke glede na javni interes (na osnovi priloženih tekstov) z namenom, da utemelji eventuelno potrebo po omejitvah v izvajanju dejavnosti.

Zakon mora opredeliti specifične pogoje za opravljanje dejavnosti vsake od strok, ker so pogoji različni. Zakonsko določilo, da mora biti večinsko lastništvo v lasti članov stroke – ni sprejemljivo za vse stroke, ker so oblike delovanja preveč različne. Potrebno je podrobno upoštevati vse pogoje in primere, v katerih se izvajajo določene dejavnosti.

Način opravljanja dejavnosti, ki je v zakonu omejen izključno na stalno zaposlitev ne upošteva vseh primerov razvejanosti izvajanja poklica in ga je potrebno dopolniti. Stroke zavzemajo stališče, da je v določenih primerih potrebno ohraniti možnost pogodbenega dela, seveda v okviru pooblaščenih pravnih subjektov oz. družb. Zakon ne sme jemati legitimne pravice članom oz. strokovnjakom do opravljanja poklica, čeprav občasno - pri tem je potrebno upoštevati še zlasti specifičnost razmer v Sloveniji.

Zbornica opozarja, da mora zakon, ki je izrednega pomena za najširšo stroko – biti dodelan do take mere, da bo sprejemljiv za vse stroke in da bo omogočal vse upravičene oblike dela. Zakon mora biti pripravljen za obravnavo v Državnem zboru do te mere, da ne bodo potrebne naknadne intervencije Zbornice.

Zbornica pričakuje, da bo predlog zakona dopolnjen z upoštevanjem navedenih zborničnih stališč, da bo možna nadaljnja obravnava.

Kaj pričakujemo od zakona o graditvi objektov – ZGO
ZAPS je z delovno skupino aktivno sodelovala pri pripravi novega predloga ZGO. Nekatere pomembne rešitve v korist stroke so bile upoštevane, nekatere ne. Soočamo se namreč z nasprotnimi interesi IZS, zato ponovno skušamo uveljaviti na MOP tiste najnujnejše rešitve, ki jih je po našem potrebno še upoštevati. Te so:

Arhitektu mora biti zagotovljena vloga vodje projekta za večino stavb in ne le za tiste, kulturno pomembnejše (navedene v 24. členu). Vloga arhitekta kot odgovornega projektanta in vodje projekta je sedaj v zakonu omejena le na nekatere zahtevnejše objekte. To pomeni, da za področje stanovanjskih zgradb, ki predstavljajo veliko večino vsega grajenega okolja v Sloveniji, arhitektom ni zagotovljeno vodstvo celotnega projekta. Taka rešitev lahko zelo negativno vpliva na kakovost projektov in kakovost bivalnega okolja.

Predlagana višina zavarovanja pred odgovornostjo ne more biti enaka za vse stroke. Izhodiščna zavarovalna vsota 100.000 EUR je za arhitekte previsoka (33. člen). Znano je, da projektanti različnih strok lahko povzročajo različne vrste škode. Arhitekti praviloma manjše v odnosu na gradbenike-statike, kjer lahko prihaja do rušitve objektov. Povsem drugačna pa je situacija pri krajinskih arhitektih in prostorskih načrtovalcih.Potrebno je podrobno opredeliti, kaj je predmet zavarovanja. Zavarovanje je potrebno reševati tudi v povezavi s tarifnimi problemi v arhitekturni stroki, ki nikakor niso primerljivi z EU.

Namesto črtanja člena obstoječega zakona o minimalnih tarifnih pogojih je potrebno uvesti rešitve, ki naj finančno omogočajo potrebno kakovost projektne dokumentacije. Država se ne more pretvarjati, da ne obstoja problem bistvene »podhranjenosti« arhitekturne dejavnosti v Sloveniji. Ta problem je vzrok za slabo kakovost in nedodelanost projektov ter za različne spore med projektanti in naročniki. Dejstvo je, da je cena m2 stanovanjske površine v Ljubljani in na Dunaju približno enaka, cena za izdelavo projektne dokumentacije pa popolnoma neprimerljiva. Dejstvo je, da država dopušča drugim dejavnostim, kot na primer nepremičninskim itd., predpisane tarife. Prepričani smo, da je država dolžna, da poskrbi, da bo projektantska dejavnost imela osnovne pogoje v konkurenci s tujimi projektanti – ki pa v Sloveniji projektirajo po uveljavljenih tarifah evropske prakse.

Možne so različne rešitve, na primer:
-
določitev izhodiščnih ali orientacijskih tarif za področje javnih naročil
-
obračun cene projektov na osnovi argumentirane bruto cene ure projektantov in števila ur, potrebnih za izdelavo projektov itd.

Izvajanje javnih natečajev v sodelovanju s strokovno zbornico je potrebno ohraniti. Sedanja rešitev v zakonu odvzema pristojnost strokovni zbornici za izvajanje natečajev. Rešitev je potrebno uskladiti z ZJN in ACE prakso. Zbornica mora imeti tudi možnost nadzora, da v primeru izrazito neustreznih pogojev prepove udeležbo svojim članom na natečajih,če ne omogočajo ustrezne kakovosti projektov itd..

PGD – Pravilnik o vsebini projektne dokumentacije
Pravilnik naj upošteva, da je PGD »poenostavljeni« prikaz umestitve objekta v prostor in rešitve samega objekta z vidika javnega interesa oz. vpliva na okolje (idejna rešitev ali »razširjena LD«) in da na osnovi PGD še ni mogoče pričeti z gradnjo. Potrebno je uzakoniti PZI, ki temu sledi, čeprav ta del projekta spada že v področje odgovornosti licence projektanta, ne pa v okvir preverjanja javnega interesa oz. upravnih organov. V tem okviru je PGD lahko pridobiti v relativno kratkem času v korist investitorjev, ki ga potrebujejo za predhodno odobritev investicij, bančnih kreditov in za podrobno preverjanje trga. Tako nadaljnja obdelava projekta v okviru PZI omogoča projektantom in investitorju naknadno podrobnejše odločitve o projektu, kar pa ne sme vplivati na spremembo PGD. To je temeljno izhodišče in uveljavljena praksa v državah EU na tem področju.

Kakšno je bilo stališče ZAPS do Zakona o prostorskem načrtovanju /ZPN/
Zbornica se je vključila v pripravo spremembe tega zakona že v prejšnjem mandatu. V sedanjem mandatu se je vključila v obravnavo zakona, potem ko je bila opravljena že I. obravnava v Državnem zboru – torej v fazi priprave na II. obravnavo. Zbornica je sklenila, da želi konstruktivno prispevati h kakovosti zakona. ZAPS je 7.2. naslovila na Državni zbor usklajene amandmajske pripombe. Zaradi velikega števila pripomb je opozorila zlasti na bistvena stališča: ZPN kot krovni zakon mora biti izhodišče za celotni sklop področne zakonodaje (ZGO in ZAID), zato mora jasno opredeljevati javni interes strok, ki neposredno vplivajo na kakovost prostorskega načrtovanja (zlasti načela, predlagana v členih 10a do 10g). Zbornica žal ni uspela s svojimi predlogi (po izjavi MOP, ker niso bili pravočasno usklajeni z MOP).

Stališče ZAPS do pobude za nasprotovanje spremembam ZAKONODAJE /ZPN, ZGO IN ZAID/
Ko je prišla pobuda in obvestilo, da dve sekciji nasprotujeta spremembam zakonodaje, sem kot koordinator komisije za ZAID in ZPN ugotovil, da je Zbornica prišla v situacijo, ko negira do sedaj sprejete sklepe oz. dogovore. Razumem, da je bil pomemben vzrok za pobudo tudi ta, da je ZAID v zadnji verziji odpravil licenco P. Predstavniki licence P in MS KA imajo vsekakor pravico, da zagovarjajo stališče svoje stroke, opozoril pa sem, da je potrebno pri tako pomembnih odločitvah upoštevati tudi ustrezne formalne postopke – še zlasti, ker bi bili sklepi v nasprotju z interesi arhitektov, ki pa navedene zakone nujno potrebujejo.

Iz navedenih razlogov ZAPS kot celota niti kot posamezne sekcije ni podpisala pobude, ki nasprotuje spremembi zakonodaje.Verjamem, da lahko z nadaljnjim delom na zakonih in pravilnikih tudi v danih pogojih znatno izboljšamo razmere za delovanje naših strok.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 16.4. 2007, 22:42

V članku omenjena misel:
"Pogosto se soočamo s pojmovanjem, da je prostorsko načrtovanje in s tem umeščanje objektov v prostor ali oblikovanje grajenega prostora – področje vseh strok in da je arhitektura omejena predvsem na projektiranje objektov."
se na žalost velikokrat odrazi v praksi - večina arhitektov, čeprav je z zakonodajo pridobila absolutno pravico do projektiranja urbanističnih dokumentov, to je prostorskih aktov, še vedno najraje deluje v okviru ene parcele, potrebne za gradnjo investicije, za katero ima naročilo - pri tem jih nič ne briga prostor ne levo ne desno od lokacije svojega projekta, še najmanj pa arhitekturni vidik urejanja širšega prostora, v katerem se bo nova gradnja nahajala - kot da ARHITEKTURA mestnega prostora ni predmet arhitekturnega oblikovanja, ampak samo ovira za izražanje samosvojih arhitekturnih zamisli na dani lokaciji - tako dobimo bolj ali manj uspešne arhitekture stavb in velikokrat ob tem popolnoma zanič urbanizem v vsej svoji ne-"arhitekturni" pojavnosti.
Domišljen urbanistični dokument je javna obveza za vse, ki na danem prostoru delujejo, pri tem tudi umetniška svoboda arhitekta ni izjema - določen upravni red in demokratične pravice veljajo za vse - tudi za arhitekte projektante, njihove investitorje ter za uporabnmike objektov.
Še take avtorske pravice ne odvezujejo projektanta od spoštovanja upravne ureditve izdaje gradbenih dovoljenj in s tem upravno overjenega stanja projekta - enak odnos mora veljati v razmerju do spoštovanja veljavnih prostorskih odlokov - kdaj bo strokovna javnost na področju arhitekture vendar to spoznala in priznala?


Dušan Moll
Brez naslova, 13.5. 2007, 12:29

Pojasnilo k prej poslanemu sporočilu (v primeru uporabe prosim vstaviti):

Z besedo "vrednotenje" je tu mišljena konkratna cena v €. Izbira med posameznimi bolj ali manj zastopanimi kvalitetami zgradbe ter designerskega stila je lahko subjektivna, same temeljne kvalitete pa so lahko le objektivne.

Videl sem na stotine nepremičninskih oglasov, a niti eden ne navaja objektivnega vrednotenja kvalitet in tudi ne avtorja zgradbe. Navaja pa se npr. zavajujočo besedo "nadstandardno" če ima stanovanje dodano klimatsko napravo in predpisano parkirno mesto ali če se nahaja v še nepozidanem okolju. Takšno predstavljanje uporabnikom oblikuje mišljenje, v katerem je zakrita vrednost strok, ki naselja ustvarjajo, poveča pa vpliv nestrokovnih posrednikov.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

na vrh