info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
12. 4. 2007

Uspeh natečaja za park v Izoli

Maja Simoneti
Izola je v zadnjih letih pomembno vplivala na svojo prepoznavnost in podobo tudi z urejanjem javnih prostorov. Zato razpis javnega anketnega natečaja za preureditev parka ob svetilniku, ki ga je izvedla pozno jeseni preteklega leta občina Izola v sodelovanju z ZAPS, za stroko ni bil posebno presenečenje. Prej še eno od dejanj, ki sporočajo meščanom in širši javnosti, da občina razume svoje poslanstvo in odgovornost.

Natečaj je bil očiten velik izziv za stroko in med 24 elaborati je komisija izbrala tri za nagrade in tri za enkovredna priznanja:

1. nagrada: Avtorji: Ana Kučan, Maruša Zorec, Simona Truden, Miha Slekovec, Meta Petrič, Marko Klemenčič, Maša Cotič in Tadeja Božičnik
2. nagrada: Avtorji: Gaja Trbižan, Jana Kozamernik, Luka Javornik in Mojca Balant
3. nagrada: Avtorji: Andreja Zapušek, dr. Barbara Goličnik, Damjan Černe, Mateja Kregar in Zaš Brezar
priznanje:: Avtorji: Robert Gostinčar, Jana Lužnik, Špela Recer, Tomaž Vedlin in Miha Zelenik
priznanje:: Avtor: Matej Kučina s soavtorji: Tanja Maljevac, Eva Zupan in Tomaž Jelovšek
priznanje:: Avtorja: Dušan Stupar in Tomaž Stupar, sodelavki: Nika Cigoj in Klara Sulič

Natečajna komisija (Darko Lečnik, Darko Grad, Darja Matjašec, Mladen Baša, Aleksander Frantar, Mitja Škrjanec, Jana Purger - Gojanovič, Tinkara Kirn, Urška Kranjc in Gregor Čok) je za svoje delo oblikovala kriterije in kot bolj kakovostne rešitve prepoznala tiste, ki so identitetno moč zelene punte nadgrajevale predvsem z urejanjem parkovnih površin, promenade in dopolnjevale obalo z diskretnim umeščanjem novih objektov. Nagrajeni avtorji se dobro zavedajo pomena varovanja ključne primerjalne prednosti Izole napram drugim oblanim mestom in zato ohranjajo park in obalo pretežno nepozidano. Večina med njimi je vzpostavila ustrezen stik parka s starim mestnim jedrom, kakovostno uredila obalo, pri tem pa smiselno upoštevala podane naravovarstvene smernice in smernice kulturne dediščine.

Natečajna naloga je bila vezana na ureditev parka in obale ter hkrati odprta za potrebe razmišljanja preko ožjega območja obdelave. Največ rešitev se opredelitvi odnosa do obstoječe arhitekture in drugih odprtih prostorov izogne. Nekateri elaborati pa vendarle upoštevajo pomembnost lokacije in skušajo preoblikovati vsaj pripadajoči odprt prostor, če ne tudi spremeniti namembnost objektov. Najbolj radikalne rešitve so predvidele odstranitev objektov in nove, programsko in arhitekturno ustreznejše objekte. Komisija je nagradila tiste, ki so si drznili razmišljati preko meja obdelave in soglasno podelila najvišjo oceno elaboratu, ki je najbolj radikalno posegel v obstoječe grajeno tkivo in se opredelil tudi do območij v neposredni bližini. Avtorji prvonagrajene rešitve so dokazali, da je možno z odstranitvijo programsko neustreznih objektov in tistih, ki so v prostor neustrezno umeščeni, dodati prostoru novo, veliko višjo vrednost. Poleg prvonagrajenega so se visoko uvrstili posebej inovativni elaborati s svežimi idejami za ureditev obale (plaže) in promenade, ki pa so park ohranili in ga praviloma nadgradili s potmi in urbano opremo. Tako velja omeniti večnamenske »mega« strukture, »megaškoljke« ali »megazofe«, ki naj bi obogatile doživljajske možnosti in podobo obale. Med nagrajenimi so še elaborati, ki ponujajo originalne in dobre rešitve v zvezi s posameznimi območji, npr. s promenado ali stikom parka s starim mestnim jedrom, nekaj jih ima tudi dobre elemente urbane infrastrukture, ali pa se ukvarjajo z novo obliko in vlogo samega svetilnika. Iz vsakega od nagrajenih elaboratov veje svežina, ki jo je možno uporabiti kot dopolnilo pri načrtovanju izvedbe nove zasnove območja Svetilnika Izola.

Rezultati tega natečaja, na katerem so prvič vse nagrade prejele avtorske skupine, v katerih prevladujejo krajinski arhitekti, so za slovensko krajinsko arhitekturo še posebej pomembni. Krajinska arhitektura je strokovno dozorela in lahko suvereno prevzema tudi področje najprestižnejših načrtovalskih nalog. Glede na razmere v urejanju prostora je to zelo pomembno. Danes v Sloveniji vedno več krajev načrtuje prenove in ureditve novih parkov, igrišč in trgov. Priložnosti, da se stroka dokaže v vsej razsežnosti svojih znanj, je zato vedno več.


Več:
>>Arhiforum

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Učinki kakovostno urejenih in dobro vzdrževanih javnih parkov so vsestranski in vključujejo tako zadovoljstvo meščanov, kot ugled kraja v očeh obiskovalcev, izboljšanje mikroklimatske značilnosti in dokazano tudi merljive ekonomske učinke. Sodeč po tem bi odločitev za odgovorno urejanje parkov ne smela biti posebej težka. Danes vseeno zbuja pozornost prav vsaka namera za ureditev parka. Naj si bo prenova ali ureditev nove površine, urejanje vsakega javnega prostora je odraz odgovorne razvojne politike.


1. nagrada
Avtorji: Ana Kučan, Maruša Zorec, Simona Truden, Miha Slekovec, Meta Petrič, Marko Klemenčič, Maša Cotič in Tadeja Božičnik



2. nagrada
Avtorji: Gaja Trbižan, Jana Kozamernik, Luka Javornik in Mojca Balant



3. nagrada
Avtorji: Andreja Zapušek, dr. Barbara Goličnik, Damjan Černe, Mateja Kregar in Zaš Brezar



Nagrade in priznanja
na vrh