info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
23. 4. 2007

6000 m2 prizidka za komaj 492 gledalcev

Polona Zupančič
Kot stanovalka sosednje stavbe, Nemške hiše sem bila na razgrnitvi lokacijskega načrta za novi prizidek Drame. Čim bolj sem se poglabljala v načrte, tem bolj sem bila zgrožena. Kot stanovalka in kot arhitektka. Projekt je namreč zopet eden bolj problematičnih. Tako kot projekt Opere rešuje tudi Drama probleme samo parcialno in ne v celoti. Mislim, da je že v osnovnih izhodiščih narejena taka napaka, ki se je ne da popraviti z nekimi prilagoditvami, ampak je treba celotni projekt še enkrat premisliti in pretehtati. Ožja lokacija Drame je namreč izredno mali prostor, ki takega projekta enostavno ne prenese.

Projekt novega prizidka Drame je načrtovan namreč tako, da posega prav do temeljev Nemške hiše, ob katerih bi šli v globino 12 m in v kletnih prostorih (2. kleti!) zgradili dvorano za eksperimentalni oder za 180 sedežev. Objekt z višino (9 m višji srednji kubus) in dolžino proti Igriški ulici znatno krati prostor Nemški hiši. Nemška hiša je kulturni spomenik, kar pomeni, da je zaščitena v celoti. Kvalitetna secesijska stavba, kakršnih v Ljubljani ni na pretek, je zaščitena ne samo oblikovno, ampak tudi koncept stanovanjske hiše, za katero je bila namenjena že v zasnovi. Predvidena stanovanja so bila zasnovana kvalitetno, kar jo vmešča v eno boljših stanovanjskih stavb v Ljubljani. Skrbno je bila zasnovana okolica, urejene zelene površine, ki so do danes ostale enake. S stavbo Drame je nekako tvorila celoto.

Vendar moji argumenti segajo širše od zaščite Nemške hiše. Problem, ki ga želimo izpostaviti, se nanaša na samo smiselnost prizidka k Drami. Poleg zagotovitve ustreznih prostorov za zaposlene je namen njegove gradnje zagotoviti najsodobnejšo odrsko tehniko, ki bi olajšala menjave kulis in tako omogočila tudi lažje gostovanje tujih predstav. Taka odrska tehnika je ogromen projekt, ki zahteva bistvene spremembe višine prizidka in poseganja v okoliški prostor, ki takih posegov enostavno ne prenese. Poznavalci v zvezi s tem ugotavljajo, da spomeniško zaščiten oder Drame zaradi obstoječe velikosti, v katero ni mogoče posegati, ne more zadostiti evropskim standardom (sic!). Prav tako bi zaradi spomeniškega varstva dvorana ostala enako velika, to je 400 sedežev.

Zastavlja se vprašanje, ali je smotrno financirati tak projekt, kjer z velikimi stroški pravzaprav ne rešujemo osnovnega problema premajhnosti narodnega gledališča, ampak samo delno. Sporne so tudi vse dodatne inštalacije, ki jih taka poglobitev potegne za seboj, prezračevanje kletnih dvoran skozi prostor ob Nemški hiši, kar bi povzročilo stalno zvočno in zračno onesnaževanje. S povečanjem prizidkov Drame pa se kvaliteta bivanja za stanovalce bistveno spremeni. Ne moremo verjeti, da se gremo tako svetohlinstvo in na eni strani dovoljujemo (in potrjujemo) zidavo luksuznih stanovanj v neposredni bližini, obstoječo - kvalitetno in kulturno - stanovanjsko gradnjo pa degradiramo in ji jemljemo kvaliteto, namesto da bi se kot mesto trudili, da bi ga izboljšali.

Drama bi morala svoje probleme reševati skladno s možnostmi prostora, ki jo obdaja. Ta prostor take rešitve enostavno ne prenese. Mislim, da bi se morali vprašati in še enkrat pretehtati izhodišča. Prav gotovo stavba Drame zahteva prenovo, saj je precej dotrajana. Tudi sicer je sedanji prizidek zagotovo nekvaliteten in ni dostojen našemu nacionalnemu gledališču. Vendar pa tudi obstoječa stavba Drame kljub svoji ljubkosti in majhnosti zagotovo ni več primerna za tak program in poslanstvo, ki ga ima: biti osrednja slovenska gledališka ustanova. Mesto si želi in potrebuje narodno gledališče, ki bo z monumentalnostjo in prvovrstno arhitekturo narodu v ponos, na tej lokaciji pa naj bo program, ki bo ustrezal stavbi. Na ta način smo reševali tudi projekt Filharmonije, NUKa in še kaj.

Mislim, da je napočil čas, da sprožimo pobudo iz arhitekturnih vrst za drugačno, širše reševanje problema. Da ustvarimo kulturni dialog, ki bi stvari reševal celostno in res pripomogel k prvovrstnim rešitvam. Mislim, da nam ne manjka ne idej ne energije. Zanimivo namreč je, da je vsak strokovnjak, s katerim sem govorila ( zavod za kulturno dediščino, z arhitekti na različnih pozicijah, urbanisti, pa tudi z gledališniki) proti projektu (osebno mnenje), hkrati pa v inštituciji, katero zastopajo, projekt spravljajo naprej in se od njega nekako distancirajo. Prav nobenega še nisem srečala, ki bi bil za projekt. Zato se poraja vprašanje: kje je zdrava pamet, kako lahko kimamo, če pa vsak dobro ve, da je projekt v osnovi zgrešen?

Bomo ponavljali napake iz preteklosti (Šumi, Opera, ...), klonili pred zasebnim kapitalom, in objokovali nastale napake - ali je čas, da prevlada razum in pokažemo nekaj odločnosti. Arhitekti in urbanisti smo odgovorni za vizije mesta, saj smo eni prvih, ki jih lahko vizualiziramo in predstavimo drugim. Časa zmanjkuje, ko bo enkrat sprejet lokacijski načrt, lahko samo še upamo, da ne bo denarja ali da bo zaradi spremembe političnih trendov prišlo do drugih interesov.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Stanko
Še kako res!, 23.4. 2007, 14:10

V celoti podpiram komentar. Čestitke.

ivan
zakaj zopet v središče mesta, 23.4. 2007, 16:39

Mesto je vsekakor leča skozi katero se prepozna kulturna omika družbe, če poenostavim misel Lewisa Mumforda. V naši Ljubljani pa je videti kakor da temu središču želimo povečati okvir za lečo, ne da bi se zavedali velikosti nosu, ki ga mora nositi. Prav žalostno je videti kako nekateri želijo prav v tistem prostoru, ki je najbolj "ljubljanski", narediti nekaj kar bi lahko bilo kjerkoli. Še bolj pa to, da se nihče ne zaveda, da je leča Ljubljana že davno segla do reke Save in Zasavskega hribovja, do dobro dostopnih prostorov, ki z lahkoto prenesejo ambiciozne velikopotezne programe. Tudi s področja kulturne infrastrukture. Pustite staro damo v centru mesta pri miru!

Matevž Čelik
Metropolitanski teater, 23.4. 2007, 19:43

Ljubljana zares potrebuje novo narodno gledališče. Nenehno prezidavanje ne prinaša kvalitete niti obiskovalcem gledaliških predstav, niti igralcem, ki si zaslužijo več publike, niti sosedom, ki želijo ohraniti kakovosti svoje soseske. Postavimo novo Dramo ob novi barjanski vpadnici!

Greta Robic
Oh in ah!, 23.4. 2007, 23:45

Zalostna ugotavljam, da se v zadnjih letih krepi "ljudska" skodozeljnost in sebicnost. Le to z najvecjim veseljem podpihujejo raznovrstni mediji in pri tem radi spregledajo dolocena dejstva, vse za pospesevanje prepoznavnosti.
To velja tudi pri vecini projektov povezanih z urejanjem prostora, predvsem ljubljanskega. V trenutku se pozabi na govoricenje o nesposobnosti mesta oziroma drzave, ki da ne zmore udejaniti nobene vecje urbanisticne in arhitekturne zamisli. Izpostavijo se izkljucno negativne plati, s katerimi se doseze pricakovane odzive v strokovni in sirsi javnosti. Vse to, podkrepljeno z ustreznim lobiranjem, lahko seveda privede do "zamrznitve" projekta.
Tudi v zgoraj opisanem primeru je podobno. S posplosevanjem in prirejanjem empiricnih podatkov (v veliki historicni dvorani je predvidenih 492 sedezov, v novi Mali drami 270, v Eksperimentalni dvorani pa 117 sedezov, torej skupaj 879 sedezov) in graficnih prikazov, skusajo nekateri zgolj iz osebnih interesov zanemariti pozitivna dejstva, ki bi jih tovrsten projekt pomenil ne le za nadalnji razvoj gledališča ampak tudi za razvoj mestnega jedra, ki da ga zanemarjamo.
Vsekakor se zavedam obcutljivosti tega prostora, zavedam pa se tudi simbolnega in mestotvornega pomena, ki ga predstavlja Ljubljanska Drama prav na tem mestu. Spekulacije o neracionalnosti, megalomanskosti in "prizidkarstvu" pa seveda lahko napihujejo balon dokler le ta ne bo pocil. Provokacije o selitvi taksne institucije na mestni rob pa so milo receno smesne.
Pa lepe sanje gospoda


Gonzales
Gremo na referendum!, 24.4. 2007, 08:38

Zahtevajmo zascito obstojecih ljubljanskih sramot! Zato pozivam stroko in ljudstvo naj sprozi referendumsko pobudo za ohranitev ljubljanskega Kolizeja in zascito brisanega prostora ob Askercevi (Nuk II raje preselimo v Celje), ohranitev prepoznavne podobe Slovenske ceste s pripadajocimi prekrasnimi mestnimi ambienti, kot so Casino Koper, prelepa prizidka Sng Drame, porusen Sumi in seveda sam biser - Lizin vrt, ki vnasa v surovo mesto vsaj nekaj podezelske duse.
Teoretizirajmo o smotrnosti lokacij predvidenih ljubljanskih projektov se nadaljnih trideset let in spodbijajmo vse argumente za razvoj mesta.
Naj zivi ljubljanska "Ramala"!


Maja
kos za kosom, 24.4. 2007, 10:18

Kakorkoli gledamo je o posegih v mesto treba veliko razpravljati in tako deliti mnenja in poglede na bdoče mestne podobe. Prizidek k Drami je tako kot tisti k Operi možno razumeti in načeloma celo podpreti. Širitev gabarita nove Drame čisto do hodnika ob Igriški in s tem zakritje vogala Nemške hiše, pa je tako kot nesposobnost vključiti bukev v novi prizidek vredna kiritške presoje. Iz mestnega prostora se s takimi posegi izriva dragocene detajle, ki bogatijo mestno podobo in vsakdan.
Vsak nov poseg ni sam po sebi dober ali slab. Kleč je v podrobnostih in o teh zaradi želje po razvoju in spremebah ne bi smeli nehati govoriti in se zanje boriti.


smid
?, 7.5. 2007, 08:40

komentar prihaja od sosede, kar je seveda signifikantno. sosedi so namreč vedno proti vsemu.

najbolj abotna je "klonili pred zasebnim kapitalom".

pri prenovi vsakega gledališča je potrebno najprej pokukati v zaodrje in razumeti kaj se tam dogaja. in potem pogledati kaj se dogaja spredaj.

lahko pa seveda ohranimo konservativno obstoječe stanje. ali pa se celo vrnemo v čas čitalnic....

lep pozdrav.


mitja
pisma bralcev, 7.5. 2007, 11:05

Seveda je bilo najlepse v casu citalnic. Tako bi lahko uresnicili tudi preostale predloge sosedov, npr. da postane obstojeca stavba Drame komorno gledalisce in kot tako ne potrebuje nobene siritve.

Cudim pa se izjavi inz. Celika, saj predlaga lokacijo ob Gradascici, z izredno slabimi geomehanskimi karakteristikami. Upam da gre zgolj za provokacijo, saj bi kot sodelavec pri odkupljeni natecajni resitvi za adaptacijo in siritev obstojece Drame (predlog prof. Ravnikarja) moral poznati zakonitosti odrske tehnike.


Anonimnez
Brez naslova, 7.5. 2007, 19:32

PRIDRUŽUJEM SE POMISLEKOM V PRISPEVKU, SAJ NI PRVIČ, DA KDO IZPOSTAVI ARGUMENTE RACIONALNOSTI TAKEGA POČETJA - TO JE GRADNJE OGROMNEGA ODRSKEGA KRILA ZA SORAZMERNO ZELO MALO ZMOGLJIVO DVORANO.
MENIM, DA NOVA INVESTICIJA IN VZDRŽEVANJE NOVIH UTILITARNIH PROSTOROV NI POCENI, KAR SORAZMERNO MALOŠTEVILČNA PUBLIKA NE BO ZMOGLA FINANČNO KRITI - TOREJ SE TAKE "NEUMNE" PRIZIDKE NA ŠKODO ZUNANJEGA UREJENEGA JAVNEGA PROSTORA PREDVIDEVA POKRIVATI Z JAVNIMI SUBVENCIJAMI IN IZ SREDSTEV DAVKOPLAČEVALCEV - KI PA JIH PRAVZAPRAV NI NIHČE KAJ DOSTI SPRAŠEVAL, ALI SE S TEM STRINJAJO.
PRI OPERI JE NAREJENA NEPOPRAVLJIVA AMBIENTALNA ŠKODA DO SEDAJ LEPO UREJENEGA URBANEGA PROSTORA, KI GA V LJUBLJANI TAKE VRSTE NI PRAV VELIKO, IN NAJBOLJE BI BILO VSE ŠE ENKRAT DOMISLITI - POSTAVITI MALO MANJ ZAHTEVNE ODRSKE KAPACITETE, OBNOVITI AMBIENT ULICE, MESTU PA POSTAVITI NOVA GLEDALIŠČA Z USTREZNO VELIKIMI DVORANAMI NA USTREZNIH NOVIH LOKACIJAH - KOT JE ŽE G. HUDEČEK NEKOČ KOMENTIRAL: ZAKAJ MORAMO V LJUBLJANI MARSIKAJ LEPEGA ALI VSAJ ZANIMIVEGA UNIČITI, DA LAHKO GRADIMO NOVO? POIŠČIMO VENDAR RAZPOLOŽLJIVE NOVE PROSTORE ZA NEOBREMENJENO PROJEKTIRANJE IN PROGRAMIRANJE VSEH POTREBNIH VSEBIN!!


Anonimnez
Brez naslova, 7.5. 2007, 19:40

Bravo!!

Ravnokar je razstavljena nova "prostorska vizija" Ljubljane do leta 2025, ki obravnava predsvsem os S-J in s tem tudi območje Drame itd.. - pa nja se v okviru te VIZIJE domisli tudi nov prostor za novi obe gledališči - ali pa morda novo skupno??
Obstoječa gledališča lepo prenovlena lahko še naprej prav uspešno služijo kulturnim dogodkom v mestu za predstave, ki jim obseg in zmogljivost obstoječih gledališč zadoščajo.


evgen
Brez naslova, 8.5. 2007, 12:53

Problem akterjev pri posegih v prostor prestolnice, je predstava o obsegu središča mesta, ki ne more preseči meja historičnega predela, ujetega v železniški obroč. Zato se v ta predel trpajo vsi »pomembnejši« programi.
Središče mesta je seveda že zdavnaj preraslo omenjeni okvir in Ljubljana je, kot je lepo napisal Ivan, dosegla bregove Save. Metropolitanski okvir urbanega sveta pa se neha v Logatcu, Kamniku, Grosupljem…
Posledice napačne predstave o mestu se med drugim čutijo v prenatrpanosti nekaterih središčnih programov v historičnem delu mesta, od katerih se lahko izpostavi ravno osrednje nacionalne in državne inštitucije.
Da bi presegli omejeno in škodljivo predstavo o obsegu mestnega središča, je treba pripraviti novo prostorsko vizijo razvoja Ljubljane, ki bo urbano povezala krake mesta in njegovo jedro preko sedaj degradiranih in razvojno preskočenih območij v potezah železnice.
Za aktiviranje teh predelov so potrebni veliki projekti med katere spadajo tudi nacionalne in državne inštitucije, ki so v sedanjem prostoru prerasle svoje okvirje.
In če se omejimo samo na nekatere kulturne inštitucije, se lahko takoj vprašamo na primer:
zakaj ne bi narodni in prirodoslovni muzej dobila vsak svojo hišo, zakaj ne bi Moderna galerija ohranila le stalno zbirko 20. stoletja, vse razstave aktualne umetnosti pa preselila v novo hišo, zakaj ne bi Narodna in univerzitetna knjižnica postala le narodna in zakaj ne bi zanjo potrebna skladišča preselili iz mestnega jedra, zakaj ne bi drama ostala eno od gledališč, zgradili bi pa novo narodno gledališče, kot je omenil že Matevž?

Ampak pri takšnem razmišljanju je potrebna široka podpora stroke, ki razume problem in njena takojšnja odzivnost na pripravljene predloge posegov v prostor.
Morda je ravno sedaj pravi čas. Pripravlja se javna razgrnitev novega prostorskega načrta mesta.
Takojšnja in strokovna odzivnost na pripravljene predloge posegov v prostor lahko prispeva k izboljšanju načrtov in razumevanju prostora prestolnice.
Poudarek je na odzivnosti. Ko so prostorski posegi že uzakonjeni, je vsako tarnanje zaman.

Nekritično zavračati vse načrtovane posege v jedro mesta je seveda nekonstruktivno, nekorektno in škodljivo. Zato je treba presoditi, kateri projekti so za prostor še sprejemljivi in so pripeljani tako daleč, da jih je treba pustiti v realizacijo. Za ostale pa najdimo nove lokacije.


Andrej Drapal
Pretekli gledališčnik in sostanovalec, 8.5. 2007, 17:44

V kratkem se bom preselil iz ene najbolj famoznih ljubljanskih stavb, Nemške hiše. Ne selim se zaradi načrtovanega širjenja Drame - ampak zato, ker v obstoječe stanovanje v mansardi razdi specifike arhitekture ne morem spravit nekaj sodobnih pripomočkov, ki jih v 21. stoletju pričakujem. Z Darinko sva dolgo nihala, ali je več vreden šarm in izjemno počutje v Nemški hiši - ali je pomembnejših nekaj več funkcionalnih metrov. Odločila sva se za nekaj več funkjcionalnih metrov. Zakaj: ker veva, da bi bilo nasilje, če bi nasilno preoblikovala najino stanovanje v tej hiši, ki ima svojo jasno identiteto.
Kaj hočem povedati? Ugotovila sva, da rabiva večjo dvorano - in si zato zidava novo hišo. Od Janeza Pipana in Ministrstva za Kulturo bi pričakoval vsaj podoben še ne bolj vzoren odnos - ne pa da se grejo kompromisne projekte, ki bodo Dramo de facto ohranili kot podeželsko špelunko z rahlim zaodrskim liftingom. Sodobna tehnika v na silo povečanem zaodrju in nadodrju in pred zaščiteno baročno dvorano, ki je v 21. stoetju primerna za marsikaj - zagotovo pa ne za dvorano osrednjega slovenskega gledališča.
In to zdaj govorim tudi že kot nekdo, ki je dobrih 6 let vodil gledališko produkcijo v sosednjem Cankarjevem domu - in sem imel na mnogih poteh po svetu možnost spoznati ne le vzorčne primere produkcij ampak tudi vzorčne primere arhitekturnih in prostorskih rešitev teatrov. Preprosto me ne more nihče nafarbati, da je gradnja novega gledališkega objekta glede na končne učinke cenejša kot pa adaptacija stare stavbe, ki je zapovrh se funkcionalno premajhna. Nihče mi ne bo rekel, da je iskanje rešitev pod zemljo oziroma skoraj dobesedno pod Nemško hiošo cenejše kot novogradnja - še posebej, ker je razmerje sredstev, ki jih je v novogradnji potrenbno namenit zidovom neprimerljivo manjše, kot pa sredstva, ki jih je potrebno namenit odrski tehniki in opremi. Z adaptacijo Drame torej enako drago tehniko tiščite v komplicirano in drago adaptacijo, ki je zapovrh nič drugega kot polovično prizidkarstvo.
Skratka: težko boste nekomu, kot sem jaz, ki se zapovrh še selim iz Nemške hiše, očitali, da sem proti razvoju gledališča. Nasprotno: sem ZA RAZVOJ DRAME KOT OSREDNJE NACIONALNE GLEDALIŠKE INŠTITUCIJE SLOVENIJE. In ravno zato močno upam, da ne bomo samo prebivalci, ki jih je mogoče diskreditirati kot sosede tisti, ki bomo dvignili glas proti tej prvovrstni "razvojni" neumnosti.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



Kako bo izgledala Drama z ogromnim prizidkom?
na vrh