info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
23. 4. 2007

Plečnikova odličja 2007 - praznik arhitekture
Ljubljana 23. april 2007 | Danes podeljujejo Plečnikova odličja za leto 2007. Tudi letošnja nagrada bo šla v roke Bevk in Perovič arhitektov. Prejeli jo bodo za študentski dom v Ljubljani. Sklad bo letos podelil kar štiri plečnikove medalje: za gorski hotel Celjska Koča ga bo prejela Krušec Arhitektura, za knjižnico v Grosuplju Abiro, za vzpenjačo na Ljubljanski grad Ambient in za doprinos k arhitekturni kulturi Anja Planišček ter Andrej Mercina za projekt 'Ilija Arnautović - Socializem v slovenski arhitekturi'. Študentsko priznanje prejme Urša Pogačnik, priznanje za kakovostno izvedbo pa podjetje Roman d.o.o., ki je izvajalo dela na ljubljanski vzpenjači.

Odličja je podelila žirija v sestavi: prof. Alojz Drašler, Maja Ivanič, Jurij Kobe, Dean Lah in Roemer van Toorn.

Študentski dom Poljane v Ljubljani (Matija Bevk in Vasa J. Perović) s svojo zunanjostjo zgledno dograjuje začeto urbanistično misel oblikovanja prostora Poljanske ceste ob Parku 88-ih dreves. Bistven prispevek tega projekta je žirija videla v kulturi bivanja oziroma arhitekturni in prostorski vzgoji, ki jo zgradba s svojo zasnovo, obliko in materiali oblikuje v njenih uporabnikih in mimoidočih, kar je zlasti pomembno v Ljubljani kot izrazito študentskem mestu.

Celjska koča (Lena Krušec in Tomaž Krušec) se odlikuje po sveži in smeli postavitvi razmeroma obsežnega programa in temu odgovarjajočega volumna v gorsko gozdnato okolje. Vendar se smelost nikakor ne kaže v agresivnem odnosu vnešenega do okolja. Nasprotno, premišljena umeščenost zgradbe na kraj, od koder se odpirajo pogledi po celotni dolini proti Celju, odpira možnost dopolniti prostor in ga smiselno nadgraditi.

Knjižnica v Grosuplju (Matej Blenkuš, Miloš Florijančič) predstavlja dograditev obširnejšega dela celote in obnova obstoječe častitljive starejše zgradbe manjšega merila v kraju, ki ga je izrazito zaznamoval prehod iz romantične atmosfere podeželskega trga v hitro razvijajočo urbano aglomeracijo širše regije metropole. Kljub izrazito smelemu oblikovanju zgradba s svojo formo, izborom materialov in njhove barvne skale dokazuje vešče spoštovanje najdenega, ne da bi elemente obstoječega slepo in neposredno prenašala na dodano.

Vzpenjača na ljubljanski grad (Majda Kregar, Miha Kerin in Edo Ravnikar) je del izredno razsežne in kompleksne naloge – celovite obnove Ljubljanskega gradu, vendar tudi sam zase pomeni enovit sklop uspešno realizirane urbanistične in arhitekturne zamisli.Pri vzpenjači na ljubljanski grad je žirija videla prostorsko stvaritev, ki pomeni veliko več kot zgolj lepo oblikovano prometno napravo. Vrhunsko, predvsem pa inovativno so oblikovani posamezni detajli kot so jekleni navpični in vodoravni nosilci nadstreška, obrobe betonskih elementov,... tja do prezentacije gradbenih tehnologij, ki so bile uporabljene za poseg...

Monografija Arhitekt Ilija Arnautović, Socializem v slovenski arhitekturi (Andrej Mercina) ter razstava v Moderni galeriji v Ljubljani (Anja Planišček, TrajekT) predstavljata dodatni temelj v oblikovanju podobe zgodovine in značaja slovenske arhitekture. Dokumentacija in izborni komentarji k delu enega protagonistov srečnega obdobja slovenske arhitekture širšega obdobja šestdesetih let razkriva pomembnost tega segmenta arhitekture v slovenskem in mednarodnem prostoru.

Nezaznavna arhitektura (Urša Pogačnik, mentor: Črtomir Mihelj) predstavlja zelo zanimivo temo naloge, ki se dotika navzočnosti in sonavzočnosti časovnih plasti v našem vsakodnevnem življenju. Bolj kot v rešitvi, ki je ob današnji stopnji razvoja uporabne tehnologije ostala na idejni ravni, je žirija videla kvaliteto tega dela v postavitvi vprašanj, ki razpirajo zelo široka polja razmjišljanj in raziskovanj.

Roman d.o.o. iz Ljubljane je natančno in kvalitetno izvedlo jeklene elemente ter neklasične, s strani arhitektov inovativno zasnovane detajle na objektu vzpenjača na ljubljanski grad. Čeprav se je v sodobnem času izgubila večina nekoč kreativnega mojstrskega znanja, spretnosti in predvsem volje do obrtniške natančnosti, izvedba jeklenih elementov in detajlov na vzpenjači na ljubljanski Grad priča o nasprotnem.

»Tudi arhitektura, ki nastaja danes, potrebuje dialog in trajanje. Kvalitetna arhitektura je predvsem tista, ki je vezana na človeka, na kulturo in na humanizem. Tako je, poleg tehnične in socialne, zlasti umetniška plast tista odgovornost arhitekta do arhitekture in družbe, ki predstavlja temelj poslanstva Sklada arhitekta Jožeta Plečnika.« je v katalogu zapisal novi predsednik upravnega odbora sklada, Miha Dešman.

Od leta 1973 predstavljajo Plečnikova odličja promocijo vsakoletnih najboljših arhitekturnih, oblikovalskih, krajinskih in urbanističnih del v slovenskem prostoru. Poleg glavne Plečnikove nagrade se letno podeljujejo tudi Plečnikove medalje za manjša dela in teoretične prispevke k razvoju slovenske arhitekture, Plečnikova priznanja za izvedbo del ter študentska Plečnikova nagrada. Letošnja (2007) podelitev Plečnikovih odličij je tako že petintrideseta po vrsti. Podeljujemo jo kot enakopravni člani Združene Evrope, v katere prostoru se je več kot 2000 let oblikoval tudi naš arhitekturni prostor.

Dan podelitve Plečnikovih nagrad in priznanj so letos prvič poimenovali Praznik arhitekture. Poleg podelitve Plečnikovih odličij ter razstave njihovih del bo sklad letos pripravil tudi druge dogodke, predvsem pa sprejem arhitektov na Ljubljanskem gradu, ki ga bo organiziralo županstvo MOL.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Plečnikova nagrada: Študentski dom Poljane v Ljubljani (Matija Bevk in Vasa J. Perović)


Plečnikova medalja: Celjska koča (Lena Krušec in Tomaž Krušec)


Plečnikova medalja: Knjižnica v Grosuplju (Matej Blenkuš, Miloš Florijančič)


Plečnikova medalja: Vzpenjača na ljubljanski grad (Majda Kregar, Miha Kerin in Edo Ravnikar)


Plečnikova medalja za prispevek k arhitekturni kulturi: Monografija Arhitekt Ilija Arnautović, Socializem v slovenski arhitekturi (Andrej Mercina) ter razstava v Moderni galeriji v Ljubljani (Anja Planišček, TrajekT)

na vrh