info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
11. 5. 2007

Arhitektura 18. stoletja je najbolj zaznamovala Slovenijo
V mesecu maju je v AML na Fužinah na ogled velika razstava arhitekture 18. stoletja na Slovenskem, ki zaokroženo predstavlja arhitekturo v obdobju zrelega baroka. Gre za peto razstavo iz cikla celostnih predstavitev starejše arhitekture Slovenije v Arhitekturnem muzeju Ljubljana in hkrati zadnjo razstavo triptiha novoveške arhitekture na Slovenskem pred pričetkom industrijske revolucije in moderne dobe v 19. stoletju. Tako kot razstavi arhitekture 16. in 17. stoletja je tudi to razstavo avtorsko zasnoval danes, žal, že pokojni prof. Nace Šumi.

Razstava je izjemno pomembna, saj gre za doslej prvi poskus enovite in celostne predstavitve najpomembnejših arhitekturnih spomenikov 18. stoletja na celotnem slovenskem etničnem ozemlju. Predstavljene so najpomembnejše cerkve, samostani, meščanske palače in dvorci. Razstava je zasnovana v obliki sprehoda po arhitekturnih spomenikih 18. stoletja, spremlja pa jo tudi obsežen katalog s pregledno uvodno študijo in biografijami arhitektov, ki so v 18. stoletju delovali na Slovenskem. Na razstavi je predstavljen izbor 150 najpomembnejših spomenikov, ki so nastali v 18. stoletju. Tako kot pri dosedanjih razstavah so tudi pri tej upoštevani ključni spomeniki na slovenskem etničnem ozemlju v zamejstvu. Spomeniki so predstavljeni s fotografijami Mirana Kambiča, nekaj ključnih spomenikov pa je predstavlejnih tudi z maketami.

Visoki barok v 18. stoletju je poleg gotike najbolj zaznamoval arhitekturno podobo slovenskega prostora v preteklosti. Prav zato velja temu obdobju, v sklopu razstav na temo starejše arhitekture, prav posebna pozornost. Ob ustaljenem železnem repertoarju ključnih spomenikov te dobe kot so na primer Ljubljanska stolnica in Uršulinska cerkev, Koprska stolnica, ljubljanski Robbov vodnjak in mariborsko kužno znamenje, dvorca Dornava in Betnava, Idrijsko gledališče, vrsta ljubljanskih mestnih palač ali romarski cerkvi v Tunjicah in na Sladki gori, bo na razstavi predstavljena tudi vrsta manj znanih a izjemno pomembnih spomenikov iz obdobja zrelega baroka. Razstava bo predstavila tudi vrsto spomenikov, ki smo jih žal v preteklosti izgubili. Med vidnejšimi so cerkev v Poljanah, dvorca Zalog pri Moravčah in Hošperk na Notranjskem ter Koslerjeva hiša v Ljubljani. Razstava bo opozorila tudi na številne imenitne in danes na žalost propadajoče spomenike, kot sta na primer cerkev v Nemški Loki na Kočevskem ali dvorca Praproče in Dol pri Ljubljani. Pri razstavi je bilo mogoče upoštevati številne novejše ugotovitve, ki so jih zlasti v zadnjih letih razkrile sistematične raziskave baročne umetnosti na Slovenskem.


Več:
>>Arhitekturni muzej Ljubljana

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

mima
oh ja..., 11.5. 2007, 17:24

mislim, da je uredništvo ob navedbi avtorja razstave in avtorja fotografij po nesreči pozabilo navesti tudi oblikovalko razstave in kataloga, Evito Lukež.

Matevž Čelik
Podatki, 13.5. 2007, 17:46

Uredništvo je objavilo podatke, ki jih je ob otvoritvi razstave posredoval AML. Morebitne pomanjkljivosti sicer obžalujemo, vendar zanje ne moremo prevzeti odgovornosti. Predmet našega zanimanja je predvsem razstavljena arhitektura.

Anonimnez
Brez naslova, 16.5. 2007, 13:51

Pa tudi veliko profane arhitekture imamo iz tistega časa, ki predstavlja kvaliteto prostora v bolj množičnem smislu, vendar zaradi nespoštovanja te nezadržno in pospešeno izginja iz prostora, nadomešča se jo pa s stilskimi zmazki, ki s svojo novostjo ali sodobnostjo še daleč ne odtehtajo izgubljenih oblikovnih in obrtnih kvalitet anonimne dediščine; s tem se bistveno siromaši naša "turistična privlačnost" dežele

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Arhitekturni muzej Ljubljana


Cerkev sv. Jakoba v Okonini
na vrh