info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
11. 5. 2007

Slovenija v vrhu Evropske arhitekture
V ponedeljek 14. maja bodo v Barceloni podelili nagrado Mies van der Rohe 2007. Posebno nagrado za arhitekte na obzorju (Emerging Architect Special Mention) je žirija podelila Matiji Bevku and Vasi J. Peroviću za njuno Fakulteto za matematiko v Ljubljani. Letošnjo nagrado pa je prejel MUSAC, muzej sodobne umestnosti Kastilje in Leona v Španiji, ki sta ga zasnovala španska arhitekta Luis M. Mansilla and Emilio Tuñón.

Žirija, ki ji je predsedoval Richard Burdett, je obiskala sedem zgradb, ki so se v finalu potegovale za nagrado. Pri odločitvi za MUSAC je žirija izpostavila tektonsko izčiščenost zgradbe in inteligentno razporeditev programa. Žirijo je navdušil sam koncept, ki temelji na seriji prilagodljivih notranjih prostorov, ki se učinkovito soočajo z izzivi razstavljanja sodobne umetnosti. Kot je zapisala žirija, izbor Bevka in Perovića odraža glavni cilj, na katerem temelji nagrada: potrditi in nagraditi izvrstne in inovativne projekte, ki jih zaznamuje visoko kvalitetna konstrukcija ter prepoznati najboljšo arhitekturo, ki se je zgradila v Evropi v zadnjih dveh letih.

S podoporo nagradi Mies van der Rohe v okviru Kulturnega programa skupnosti, Evropska komisija želi poudariti vlogo, ki jo imajo kulturne dejavnosti pri izgradnji ustvarjalnosti in inovativnosti v Evropi. Dobitnike Evropske nagrade za sodobno arhitekturo sta že v zadnjem tednu aprila razglasila Ján Figel, evropski komisar za izobraževanje, usposabljanje, kulturo in mlade ter Jordi Hereu, župan Barcelone in predsednik Fundacije Mies van der Rohe. Pred podelitvijo nagrade v ponedeljek, bodo nagrajeni arhitekti v Barceloni imeli predavanje. Fundacija Mies van der Rohe letos praznuje deseto obletnico podeljevanja evropskih nagrad za arhitekturo, ob čemer bo potekala tudi okrogla miza z vsemi preteklimi nagrajenci.


Več:
>>Mies van der Rohe 2007
>>Bevk Perović
>>Mansilla+Tuñón

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Peter Pahor
čestitke, 14.5. 2007, 08:29

Bravo Matija, bravo Vasa...besede niso potrebne, naj govori Arhitektura...očitno ji je žirija znala prisluhniti!!!

Peter

nekdo pač
Res?, 24.5. 2007, 13:05

Čestitke za nagrado. Vseeno bo potrebno v prihodnosti poskrbeti tudi za uporabnika. Izvedba ima cel kup slabih rešitev in napak, o katerih vam bo znal na dolgo in široko razlagati vsak študent ali prof. matematike. Poglejte si npr. mnenje uporabnice na naslednjem bolgu: http://urbanaslovenija.blog.siol.net/2007/04/29/fakulteta-za-matem atiko/

Dodajam pa mu še: vrata, ki se odpirajo tako, da zadevajo v stropne luči; vrata, ki jih je mogoče odpreti samo tako, da počepneš in odkleneš ključavnico na tleh; nepremišljeno razporejene in maloštevilne sanitarije; pisarne, ki še vedno smrdijo po umetnih materialih; pregrešno drage plastične stole, ki jih je nemogoče čistiti; klimatsko napravo, ki je med sezonama zahtevala popoln remont, da je začela hladiti; neustrezne bele table v učilnicah in predavalnicah; predavalnice, v katerih se študenti in prof. pražijo na soncu in zaradi bleščanja ne vidijo tabel. Itd., itd. ... Arhitektura pač ne more in ne sme biti samo lepa, kot je na zgornji sliki.
Pa brez zamere.

Αναμαρια
Altera pars auditur., 28.5. 2007, 21:14

Ni vse zlato, kar se sveti. In tudi na zunaj moderna stavba Oddelka za matematiko FMF na Jadranski 21 še ne zagotavlja kakovostnih pogojev bivanja tistim, ki se vsak dan preganjamo po njenih hodnikih.

Vse notranje stene so montažne, po pol leta uporabe ponekod že zevajo špranje ob stikih plošč.

Okna so povsem nefunkcionalno razvrščena. V nekaterih predavalnicah se jih niti ne da doseči brez lestve. V predavalnici 201 (z 96 sedeži) je npr. natanko 4 okna, ki se jih da odpreti v režo. Res prijetno, še posebej, ker doslej še nismo doživeli, da bi klima v stavbi delovala :twisted: V računalnicah prihaja do pregrevanja računalnikov. Za ilustracijo pa lahko povem le, da je v predavalnicah med predavanji nad 30°C, v računalnicah pa tudi nad 35°C. In to v sodobni klimatizirani stavbi.

Pretoka zraka ni, čeprav v predavalnicah odpiramo vsa dostopna okna in vrata. Armature v straniščih so dobesedno razpadale in so jih decembra zamenjali. Roloji za straniščni papir so obupni. Sicer prijetnega asketskega oblikovanja in kakovostne nerjaveče pločevine, ampak z nemarno ostrimi robovi, rolica v njih pa tako nedostopna, da se utegnemo prej popraskat in porezati po rokah kot pa izvleči tisti prekleti listek straniščnega papirja. Prekrasni vrtljivi stoli v 201, 202 in 205 pa tako prijetni za sedenje, da od bolečin v križu komaj vstanem iz njih. Da potenja v teh plastičnih nočnih posodah ne omenjam, pa tudi ne poškodb talnih oblog zaradi odpadanja plastičnih ščitnikov v ostalih predavalnicah.

Voda v predavalnicah je še vedno nepitna.

Toliko o idealnih pogojih bivanja v novi stavbi Oddelka za matematiko. Estetskost žal še ne pomeni tudi funkcionalnosti. Arhitekturni lepoti res ne morem oporekati, nepraktičnim detajlom pa lahko.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
 >>Mies van der Rohe 2007


Fakulteta za matematiko, Ljubljana
Bevk Perović arhitekti, 2006
(foto: Miran Kambič)


MUSAC, muzej sodobne umestnosti, Leon, Španija
Mansilla+Tuñón, 2004
na vrh
 
© 2020 Trajekt Zavod za prostorsko kulturo Ljubljana