info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
11. 5. 2007

Meje med prostorskim načrtovanjem in arhitekturo

Andrej Pogačnik
Ob nesporazumih med prostorsko načrtovalsko in arhitekturno stroko, ki se zlasti kaže ob nastajanju novega ZAID Vam posredujem svoje razmišljanje. Razumite ga kot moje osebno videnje, čeprav se v veliki meri sklada s stališči Matične sekcije prostorskih načrtovalcev ZAPS. Zdelo se je, da smo že konec 60-ih let v Sloveniji zaključili z diskurzom o vlogah in razmejitvah arhitekture, krajinske arhitekture, urbanizma in prostorskega načrtovanja., Le z nekajletnim zamikom za zahodno Evropo smo priznali avtonomnost stroki prostorskega načrtovanja. V, kot danes rečemo, sivih časih socializma, smo se neprikrito vzorovali po Švedski, Švici, Danski. Vloga prostorskega načrtovanja ni bila sporna ne v zakonodajah iz let 1967, 1984, ne tisti iz leta 2003. Sedaj, ko je pol stoletja prostorsko načrtovanje v Sloveniji vendarle pokazalo nekatere uspehe, se znova, anahronistično pojavljajo teze o monodisciplinarnosti posegov v prostor.

Z drugimi besedami, o nujni prevladi arhitektov in arhitekture, ki naj bi – edini – imeli mandat nad kulturnim urejanjem prostora. Ta »come-back« arhitekture je vzpodbujen in navdahnjen z novo, agresivno, artistično, inspirativno in inovativno arhitekturo začetka 21.stoletja. Danes se je arhitektura povsem osvobodila vseh ideologij, spon, kanonov, zapovedi in prepovedi. Zanimajo jo novi umetniški dosežki, šokantne rešitve, umetna futuristična okolja, nove tehnologije. Zato ni čudno, da se ob tem pojavljajo tudi izrazito arhitekturne vizije novih mest, krajin, regij.

Renesančnemu arhitektu Leonu Batisti Albertiju pripisujejo znamenito misel, da je mesto kot velika hiša in da je hiša mesto v malem, v objekt pomanjšano naselje. In res, tako kot so v stavbi prostori (sobe) dela, sprostitve in prenočevanja, hodniki in stopnišča za komunikacije, energetske in vodne inštalacije, tako imamo v pokrajinah cone delovnih mest, rekreacije in naselij, prometnice, energetske vode, vodno infrastrukturo. Neka analogija obstaja in tako v stavbi kot v pokrajini morajo vse sestavine delovati kot skladna celota. In vendar je enostavno prenašanje renesančne misli o arhitektu – nadgraditelju, ki je hkrati urbanist in prostorski načrtovalec preveč lahkotno in škodljivo. Stvari so po 500 letih postale bolj kompleksne in znanja večja.

Arhitekti svoje poslanstvo v urejanju prostora utemeljujejo s tem, da zgradba vzpostavi nova razmerja v prostoru, da se prostorska urejenost udejanji z realno zgrajenimi stavbami,infrastrukturami in podobnim. Prostorski načrtovalci pa »obratno«, iz znanj različnih disciplin, zahtev kmetijstva, gozdarstva, turizma, prometa, vodnega gospodarstva, varstva narave in okolja določajo rabe tal, kamor se lahko umestijo določeni tipi objektov. Določajo možne koridorje infrastruktur, kjer se lahko zgradi konkretna cesta, daljnovod, plinovod. Potrebna sta oba pristopa – arhitekturno projektni in prostorsko planerski, njuno prepletanje in součinkovanje.

Res je, da najbolj sposobni in nadarjeni arhitekti zmorejo vizijo prostorske ureditve, ki nadgradi sektorske omejitve in parcialne poglede na prostor. A velika večina jih le vidi »svojo« stavbo in samo optimizira njen izgled, ekonomski izkoristek in čim boljšo lokacijo. Po drugi strani tudi najbolj sposobni prostorski načrtovalci v določanju rabe tal »vidijo« bodoče zazidalne komplekse, urejena kmetijska zemljišča, turistične ansamble. In tudi med prostorskimi načrtovalci so taki, ki z enostavnim prekrivanjem geoinformacijskih slojev in poenostavljenim sledenjem sektorskim (in zakonskih) omejitvam, zapovedim in prepovedim določijo poligone rabe tal brez razmisleka o kompozicijski celoti. V vsakem poklicu je možno visoko ustvarjalno kulturno delovanje ali zgolj sledenje ozkim interesom, profitu ali administriranju.

V urejanju prostora so udeležene mnoge discipline, sektorji in planske ravni. Potrebna je skladnost rabe tal z nosilnostjo okolja, nujno je sodelovanje z lokalnim družbenim okoljem. Veliki posegi v prostor so kompleksni družbeni projekti, ki poleg tehnične rešitve terjajo sodelovanje številnih družbenih akterjev, javno in zasebno partnerstvo, menedžrianje finansiranja, presojo vplivov na okolje, premoženjsko-pravne rešitve.

Zlasti in predvsem pa prostorsko načrtovanje varuje skupne, javne koristi in se v tem smislu bistveno razlikuje od dejavnosti arhitekture oz. projektiranja. Prav iz kompleksnosti urejanja prostora, iz novih znanj, ki izhajajo iz interdisciplinarnosti in timskega dela, je izšel nov strokovni profil – prostorski načrtovalec. V Evropi je bilo leta 1998 kar 133 študijskih programov prostorskega načrtovanja, kar priča o potrebnosti in avtonomnosti tega poklica. Sedaj je ta številka vsaj za deset visokošolskih študijev višja. Daleč največ jih naštejemo v Angliji, sledijo Francija, Nemčija, Nizozemska, močne so tudi Švedska, Norveška. Mnoge teh šol so formalno povezane z drugimi fakultetami (npr. v Italiji z arhitekturnimi, na Poljskem z ekonomskimi), ponekod pa so to samostojne fakultete ali inštituti (npr. na Nizozemskem). Slovenija je v združenju 133 šol prisotna z enim študijskim programom – z Interdisciplinarnim podiplomskim študijem prostorskega in urbanističnega načrtovanja (IPŠPUP) na FGG Univerze v Ljubljani. Ta študij de facto edini vzgaja za poklic prostorskega načrtovalca v naši državi. In čemu sedaj ti podatki, ta »skok« na področje šolstva?

Razlog je zelo tehten. Ministrstvo za okolje in prostor nas je »presenetilo« s trojčkom novih prostorskih zakonov, vključno z Zakonom o arhitekturni (in inženirski) dejavnosti (ZAID). Ta močno zzožuje poklic in licenco prostorskih načrtovalcev. Kot že omenjeno, gre trend v novih zakonih k popolni prevladi arhitekturne stroke v urejanju prostora. Ne odriva le krajinskih arhitektov, pač pa še v večji meri tudi geografe, geodete, komunalne inženirje, »prostorske« ekonomiste, sociologe in druge. Po tem »modelu« študij prostorskega načrtovanja sploh ne bi bil potreben. Čemu botruje ta nebrzdan liberalizem v prostoru, ni povsem jasno.
-
Če je razlog za spremembe res v predolgih postopkih in neučinkovitosti prostorskega načrtovanja, je treba stvari izboljšati z več stroke in ne z manj.
-
Če je razlog v hitrejšem pridobivanju gradbenih dovoljenj, naj usposobljeni prostorski načrtovalci dobijo več diskrecijskih pravic pri presoji ustreznosti objektov v prostoru.-
-
Če je razlog v večji konkurenčnosti na trgu storitev prostorskega načrtovanja, naj bo to več konkurence med strokovno usposobljenimi planerskimi zavodi in ne med »one-man band« arhitekturnimi biroji ali s.p.-ji ali med samostojnimi kulturnimi delavci.
-
Če je razlog v bojazni, da se v prostorsko načrtovanje preveč razširi tehnicistična miselnost geodezije, računalništva in raznih inženirskih disciplin, naj se ravno v poklicu prostorskega načrtovalca poudari tudi kompozicijsko, estetsko in tudi sicer kulturološko razsežnost prostorskih ureditev. Oziroma, da strokovni izpit za strokovno načrtovanje, ki je »filter« za arhitekte, krajinske arhitekte, geografe, geodete, komunalne inženirje, poudarjeno vključi tudi oblikovalsko-kompozicijska znanja.
-
Če je razlog v preveč zapletenih postopkih prostorskega načrtovanja, naj se zlasti razplete gordijski vozel med okoljskim poročilom, CPVO-jem in tudi sicer med pristojnostmi varstva okolja, narave in urejanje prostora. V teh zapletih »ta kratko« potegne prostorsko načrtovanje, saj z okoljevarstveniki in naravovarstveniki ni možnega dialoga.

Upamo le, da se bo pretres, ki grozi z ukinitvijo regulacije poklica prostorskega načrtovalca vendarle polegel in bo prevladalo sodobno, evropsko in napredno razmišljanje o odgovornosti prostorskega načrtovanja. Da se skorajšnja predsedujoča država Evropske Unije ne bo znašla na repu držav glede sistema prostorskega urejanja. Da nekoč najbolj napredno državo – novinko v EU ne bodo prehitele Poljska, Pribaltske države, Češka, Slovaška in še kakšna novopečena članica.

In če bo v prostorskem načrtovanju – po najslabšem scenariju – res prevladal arhitekturno-projektni in investicijski liberalizem, se lahko tolažimo, da kolesa zgodovine za dalj časa v Sloveniji ne bo moč obrniti nazaj. Da se bo, po morebitni krizi, prostorsko načrtovanje čez čas znova afirmiralo na vseh ravneh – na Ministrstvu, v šolstvu, na Zbornici za arhitekturo in prostor, v regijskih in občinskih upravah, zlasti pa v strokovni praksi. In če bo ukinjen sedanji reguliran poklic prostorskega načrtovalca, bo sedanji garnituri na Ministrstvu in delu članstva na ZAPS-u pripadla čast, da je za nekaj časa zavrgla in skušala pokopati slovensko prostorsko načrtovanje.


Več:
Viktor Pust: Zakaj zbornica ne nasprotuje spremembam zakonodaje. TrajekT 12.04.2007

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

ajda
Tako je, 11.5. 2007, 20:16

Popolnoma se strinjam s prof. Pogačnikom. Ali bo res treba počakati, da se bo vse skupaj sesulo, da se bodo posledice slabe zakonodaje (npr.: namesto, da bi ZPNačrt popravil vsaj kako slabo rešitev ZUreP-1, jih je vse obdržal in dodal še vrsto novih ...) pokazale v praksi, v postopkih in v realizacijah v prostoru. Profesor ima sicer prav, ko pravi:... je za nekaj časa zavrgla in skušala pokopati slovensko prostorsko načrtovanj... - ker sem prepričana, da bo na koncu vendarle zmagal razum in da so nekatere ideje, ki se trenutno forsirajo, tako zelo slabe. Vendar pa je hkrati tudi res, da bodo posledice izganjanja kvalitetnega prostorskega načrtovanja bolj ali manj trajno ostale v prostoru - kot spomeniki ozkosti, kratkovidnosti, samozadostnosti. Nevredno Slovenije, res.
Ali bo vodstvo ZAPS končno spoznalo, da ima v svojem nazivu poleg A tudi P - in nastopilo v dialogu z MOP glede ZAID-a svoji funkciji ustrezno?


Rok Pernuš
zakaj?, 12.5. 2007, 15:46

Vprašanja za prof. Pogačnika:

Zakaj je toliko zanič zazidalcev, ki arhitektu dobesedno onemogočajo najboljše rešitve?
Kakšne naj bi bile potem po njegovem zakonske možnosti, da bi nadarjenim arhitektom z vizijo omogočal več svobode - in realizacijo v doglednem času?
Ali je določanje formalnih tipologij sploh še primerno?
V praksi je to naredilo več škode kot koristi in ni preprečilo degradacije mnogih okolij.
Torej-glavno da je red, pa četudi slab??


miha burger
KAKO?, 13.5. 2007, 09:59

Odgovor Ajdi in Roku – predhodna komentarja.
Ta čudovita, stalno prisotna dvojnost: enkrat pravila, drugič libertarnost. Ajda in Rok. Kako vzpostaviti dinamično ravnovesje? Ključna je besedica KAKO! Ko pa je prav vsak med nami ujetnik obojega. A dvojnost se v naši družbi opisuje kot razklanost, neodločnost, kompromisarstvo – označbe z negativnim prizvokom; in KAKO naj takšni, ne črni ne beli, živimo in komuniciramo s politiko, z gospodarstvom, z investitorji?
To dvojnost je treba živeti, delati poskuse kako jo živeti, kako z njo komunicirati proti politiki, postavljalcem pravil, ali proti investitorjem, gospodarskim subjektom, postavljalcem zahtev po čimvečji libertarnosti.
Ti poskusi se ne bodo nikoli končali ker se bo demokracija razvijala. Pred kratkim sem naredil nov poskus glede utemeljenega dvoma o pravilnosti podelitve gradbenega dovoljenja pri vili za Gradom – na spletni strani www.naddemokracija.si – in povabil arhitekte na ta ozek rob dvojnosti, v poskus nove oblike komuniciranja s politiko. Je v resnici kdo pripravljen tudi navzven živeti to dvojnost, poskusiti določeno konfrontacijo s polagalci pravil, se istočasno upreti libertarnim priložnostim?


Matevž Čelik
Tranzicija v urejanju prostora se nadaljuje, 13.5. 2007, 11:23

Tranzicija je obdobje menjave vsega preteklega brez vsake kritične presoje: vse kar so ustvarile pretekle politične garniture je a priori slabo, nove garniture so posvečene, da stvari na pravi način napišejo na novo... Pisanje prostorske zakonodaje tako rekoč "from scratch" je čisto tipično tranzicijsko dejanje. Tranzicija v urejanju prostora se bo končala šele s stabilnim zakonodajnim in administrativnim okoljem, ki ga zaenkrat še ni videti. Sedanja vlada je imela veliko priložnost, da s postopnimi izboljšavami zakonodaje stabilizira stanje a je storila ravno obratno. Urbanizem v naslednjih letih tako še naprej ostaja na majavih nogah, tako kot tudi ugotavlja g.Pogačnik. Glede na slabe ocene novega ZPN lahko pričakujemo ponovno temeljito posodabljanje zakonov, na katero pa bo seveda treba čakati do naslednje vlade. Do takrat pa bo urbanizem najbrž še naprej pomenil bolj "preživeti s tem kar imamo" kot kvalitetno načrtovanje.
Spomnimo se, da nas je tudi gospod Burger v toku priprave zakona obiskoval s kamero in snemal naše intervjuje in na svoj način poskušal ustvarjati "dinamično ravnovesje". Kje so zdaj ti intervjuji? Kje so zdaj naše pripombe? Tranzicijsko urejanje prostora, g. Burger, ni prav nič poetičnega. Vaša "čudovita dvojnost" je vojna z vsemi sredstvi, in če se pustite fascinirati komunikaciji s politiko, postanete njen ujetnik, kot ste verjetno že sami spoznali. Kot veste, vam obvestilo o delovanju vaše spletne strani vedno lahko objavimo v napovedniku, zato ni potrebe, da komentarje obremenjujete z oglasnimi sporočili.


Stanko
po toči zvoniti ..., 14.5. 2007, 12:32

Neverjetno. Človek res ne ve, kaj si misliti. Novi zakon je bil bojda potreben. Po drugi strani se je molk akademskega dela stroke razlagalo na dva načina, ker ji mje vseeno in ker menijo, da kakšne hude škode nov izakon ne bo povzročil. Zdaj pa beremo takle tekst in se lahko samo čudimo. Saj se je nova zakonodaja, z vsemi indici, da bo bolj kilava kot si je možno zamisliti v najbolj groznih sanjah, vendar napovedovala dolgo. Dovolj dolgo, da bi lahko prišel glas razuma že prej in samo če bi prišel že prej, bi bili oprani krivde za nastale zadrege. Tako pa, po toči zvoniti...

Martina Lipnik
odgovor na ZAKAJ?, 16.5. 2007, 11:05

"Zakaj je toliko zanič zazidalcev, ki arhitektu dobesedno onemogočajo najboljše rešitve?"
ZATO, KER JIH IZDELUJEJO ARHITEKTI, KI SE LAHKO DA NE POSVETIJO DOVOLJ PROBLEMOM PROSTORA IN SO POTEM TAKI ZAZIDALCI NEDOMIŠLJENI, V TAKEM PRIMERU PA SLABI; ČE SO DOMIŠLJENI IN ZDRŽIJO VSE STROKOVNE PREVERITVE, PA NE MOREJO BITI "SLABI" IN MORA STROKA STORITI VSE, DA SE REALIZIRAJO - STROKA ARHITEKTURE!!! (KER SE PRETEŽNO Z "DIZAJNOM" ZAZIDALCEV UKVARJA RAVNO ARHITEKTURA, NE GLEDE NA SPECIALIZACIJO) VELJAVNI ODLOK K IZDELANEMU IN PREKO JAVNIH POSTOPKOV LEGITIMIZIRANEMU ZAZIDALNEMU NALČRTU (ALI TUDI PUP) IMA PODOBNO VLOGO, KOT IZDANO GRADBENO DOVOLJENJE: DOKUMENTACIJA V OBLIKI ARHITEKTURNIH IN DRUGIH SPREMLJAJOČIH TEHNIČNIH NAČRTOV POSTANE S TEM OBVEZUJOČA, TUDI ZA AVTORJA SAMEGA!! NITI "AVTORSKE PRAVICE" MU NE DOVOLIJO SPREMINJATI DOLOČIL V PROJEKTU, KI SO VEZANA NA IZDANO GRADBENO DOVOLJENJE.
PRI ZAZIDALNIH NAČRTIH JE PRISOTEN V VELIKI MERI JAVNI INTERES, KI TA ODNOS DO VELJAVNOSTI, OBJEKTIVITETE IN S TEM ENAKOPRAVNOSTI PRIZADETIH UPORABNIKOV PROSTORA ŠE DODATNO IZPOSTVLJA!!
Kakšne naj bi bile potem po njegovem zakonske možnosti, da bi nadarjenim arhitektom z vizijo omogočal več svobode - in realizacijo v doglednem času?
DA SE VKLJUČIJO PRAVOČASNO V POSTOPKE IZDELAVE ZAZIDALNIH IN PODOBNIH NAČRTROV IN V OKVIRU "NAČRTOVANJA ARHITEKTURE ŠIRŠEGA PROSTORA" TVORNO VPLIVAJO NA KONČNI RETZULTAT "PROJEKTA" - GRE NAMREČ ZA PROJEKT, ENAKO KOT PRI STAVBAH!!!
Ali je določanje formalnih tipologij sploh še primerno?
EVROPSKI PROSTOR JE SKOZI ZGODOVINO ŠE OD GRŠKIH, RIMSKIH ALI ŠE PREDHODNIH ČASOV NAPREJ POZNAL NORMATIVNOST IN TIPOLOGIJO, SKOZI VES SREDNJI VEK, PA TUDI MARIJA TEREZIJA JE V AVSTROOGRSKEM PROSTORU PRIPOMOGLA S SVOJIMI REGULATIVAMI K TEMU, DA SE DANES PONAŠAMO S KVALITETNO"KULTURNO KRAJINO", USKLAJENIM IZGLEDOM ZGODOVINSKIH MEST , VASI ITD... - VSE TO JE "TURISTIČNA PRIVLAČNOST" SLOVENIJE, KI JO BO PRAV KMALU NERAZUMEVANJE POSLANSTVA ARHITEKTURNEGA OBLIKOVANJA V DANAŠNJEM ČASU POKOPALO.
V praksi je to naredilo več škode kot koristi - V KATERIHJ PRIMERIH? STARI DUBROVNIK JE VSEMU SVETU ŠE DANES ZGLED LEPEGA MESTA PRAV ZARADI MODULARNOSTI - in ni preprečilo degradacije mnogih okolij - PREDVSEM ZARADI NEGIRANJA PREDPISANIH DOLOČIL, NE ZARADI NJIHOVEGA SPOŠTOVANJA!!.
Torej-glavno da je red, pa četudi slab?? NI PRAV NOBENE POTREBE, DA BI BIL RED SLAB, ČE BO PRI USTVARJANJU REDA DOVOLJ ANGAŽIRANO VKLJUČENA STROKA.
KER GRE ZA JAVNI INTERES IN ZA ENAKE PRAVICE PRED ZAKONOM ZA RAZLIČNE INVESTITORJE PA SE LEGALNIM OBVEZAM NE DA IZOGNITI. NENAČRTOVAN KAOS NI ZGLED KAKRŠNEGA KOLI STROKOVNO USPEŠNEGA DELOVANJA TAKIH ALI DRUGAČNIH DIZAJNERJEV - POMENI SAMO, DA JE STROKA NA DOLOČENEM PODROČJU ODSOTNA, NEMOČNA ALI PA "NESTROKOVNA"


Martina Lipnik
Specializacija strok in zbornica, 16.5. 2007, 12:07

Prof. dr. Andrej Pogačnik je navedel vsa ključna dejstva in opredelil ključne probleme, ki danes pestijo področje urejanja prostora v Sloveniji in za kar je sokriva tudi stroka. Razmere so skrajno kritične in skrajni čas je, da se prepreči še večja kriza stroke ali njenih podskupin in njihovih rezultatov dela, kot je že sicer danes prisotna v prostoru Slovenije.
Politična krivda:
V Sloveniji se je res že pred, predvsem pa v tranzicijskih časih urbanistično načrtovanje preneslo "na trg", se z "lustracijami" nekaj ključnih urbanistov "upokojilo" in s tem specializirano strokovno dejavnost v precejšnji meri "obglavilo" - vsaj v Ljubljanji.
Strokovna krivda:
V povojnem obdobju se je prostorsko načrtovanje dogajalo v specializiranih in pooblaščenih birojih (kot so bili LUZ, UI , itd...), kjer so si sami vzgajali specializirane strokovnjake za področje urbanističnega načrtovanja iz vrst splošno izobraženih arhitektov. Specializacija je bila zelo korenita, saj je tudi področje dela specifično zaradi nujnosti poznavanja in upoštevanja vseh vzporednih soudeleženih strok in pogojev dela, kar je vse dokaj različno od tega, kar je treba upoštevati pri načrtovanju objektov.
Obratno so tudi usposobljeni in registrirani biroji za (arhitekturno in tehnično) projektiranje (za izdelavo investicijsko-tehničnih dokumentacij) v glavnem delovali na področju stavbarstva in na ta način vzgojili strokovnjake za arhitekturno projektiranje posameznih objektov, pa še na tem področju se je včasih izvršila dodatna specializacija - za bolnice, za industrijske stavbe itd...
Vse to je pripomoglo k kvalitetnemu in tudi ekonomsko bolj ali dovolj uspešnemu načrtovanju - na eni strani na področju prostora, na drugi strani na področju načrtovanja objektov; industrijsko oblikovanje, notranja oprema, grafično oblikovanje ipd. so bile pa nadaljnje specializacije, v katere so se usmerili bolj ali manj dosledno nekateri posamezni arhitekti.
Krivda stroke danes je, da vseh potrebnih specializiranih področij ne izpostavi problemom primerno, kar se vidi že v opredelitvah glede zborničnih pristojnosti ZAPS oziroma vsaj v razumevanju vloge arhitekture v procesih načrtovanja in s tem pri licenčnih pravicah ter odgovornostih.


usch
Brez naslova, 17.5. 2007, 00:34

Rok, zazidalci so slabi, ker jih vecino naredi LUZ. Vsaj v Ljubljani. Pa ker hocejo biti dizajnerji, namesto urbanisti.

boris
Brez naslova, 17.5. 2007, 08:23

Za "usch" ne bi bilo odvec, da se pusti poduciti, kako se izdela zazidalni nacrt (ZN) in kako se ta tudi sprejme.
ZN je prostorski akt, za katerega so potrebne strokovne podlage (ena izmed njih je na primer avtorska rešitev, pridobljena na natečaju, ki je izdelovalec akta ne sme kršiti zaradi avtorskih pravic). V času sprejemanja prostorskega akta je zakonsko predpisana izvedba javne razgrnitve in javne razprave, kjer bi tudi "usch" (ne anonimno, ampak javno in strokovno utemeljeno) lahko prispevala svoje stališče in s tem prispevala k boljši rešitvi. Če tega ni storila oz. nima pojma (očitno) o teh stvareh, potem ji preostane le to, da pod anonimnim vzdevkom blati na internetnem forumu podjetje, ki pridobi na javnem razpisu posel, to je izdelavo ZN. Zanj bi lahko kandidirala tudi "usch" in morda izdelala boljši prostorski akt?


Stanko
slabi zazidalci, 17.5. 2007, 09:48

Slabi zazidalci so res problem. Kot omenja Boris je "avtorstvo" pri zazidalcih razmeroma omejeno, ker gre za dokument, ki povzema veljavne prosotrske akte in se oblikuje v prostopku priprave in obravnav na občinskih odborih in svetih ter javne razgrnitve v skladu s prostorsko politiko občine. Ni ga mojstra urbanista, ki lahko izdela dober zazidelec v slabih pogojih. Če se občina /odgovorna za urejanje prostora/ in investitor v naprej uskladita glede robnih pogojev /gostota, višne itd/, je prostor za kakovostne rešitve omejen. Kakovost aktov diktira odločevalec in sicer s svojim odnosom/znanjem do strokovnih rešitev. Zazidalci so lahko dobri, če odgovorni v občini vedo, kakšen zazidalec je dober. Problem zato ni toliko pri izdelovalcih aktov, ampak pri tistih, ki te akte sprejemajo oziroam pogosto s položaja moči vplivajo na to, da so taki kakršni pač so. Žal je tako, čeprav nam arhitektom to ni všeč oz. tega ne maramo slišati.
Pomislimo samo, kako se lahko izdela dober zazidalec v Dravljah na primer, če je investitorju očitno nekdo v naprej obljubil, da bo lahko tam zgradil več sto stanovanj? Za oceno kakovosti urbanističnih aktov je res dobro slediti izdelkom različnih izdelovalcev in to je v Ljubljani možno zelo preprosto tudi preko internetnih ogledov dokumentov v razgrnitvi.


karnel
Stanko-slabi zazidalci, 18.5. 2007, 13:41

Tako pri projektiranju objektov kot pri projektiranju prostorskih ureditev - urbanizma, zazidalcev - ima arhitekt svojo strokovno in moralno integriteto , ki jo bolj ali manj podredi "investitorju" - pa naj bo to zasebnik ali pa različni predstavniki javnosti - če ne zmore ali noče ali ne zna braniti strokovnosti, so posledice slabe rešitve tako ali drugače - manjka medsebojno preverjanje strokovno neoporečnega projektiranja - poziv na uveljavljanje strokovne etike, na primer v okviru ZAPS, društva arhitektov, itd..; šele (pravilno) izdelanim projektom sledijo izdaje gradbenih dovoljenj, sprejetje prostorskih odlokov, itd..

Anonimnez
Brez naslova, 18.5. 2007, 13:44

"Pomislimo samo, kako se lahko izdela dober zazidalec v Dravljah na primer, če je investitorju očitno nekdo v naprej obljubil, da bo lahko tam zgradil več sto stanovanj?"

KDO JE PROJEKTANT NOVEGA PROSTORSKEGA AKTA, KI SLEDI BREZ POMISLEKOV ZAHTEVAM INVESTITORJEV AKTA?


Uschi
Pručka ali prestol, 18.5. 2007, 14:03

Arhitekti so lahko samo dobri ali slabi. dober bo napravil dobro grafiko, bajto ali urbanizem, slab pa bo zasral vse troje. Nobeden iz šopka uveljavljenih arhitektov (katerekoli dobe) ni projektiral samo v enem merilu, eni tipologiji ali samo posameznega programa. So pa 'rutinerji' ki so svojo tržno nišo našli v specializaciji - na primer izdelovanju zazidalcev - in takih bi se bilo treba v imenu vizionarstva in ustvarjalskega presežka, izogniti v velikem loku. Žal je že tako, da je tudi med urbanisti veliko zgub, ki 'rutinirajo' brez prave strokovne kompetentnosti, zdolgočaseno vijugajo med zakoni, ki jim baje kratijo ustvarjalnost, resnici na ljubo pa se ukvarjajo z urbanizmom zato, ker jim omogoča komoditetno preživetje od 7h-3h brez ustvarjalnosti, projektiranje brez trodimenzionalne predstave, nekompleksno in kompromisarsko, v ena proti miljon, ali pa celo samo tekstopisno. Redki so tisti, ki jih stvar privlači in zanima in ne bolehajo za kompleksom arhitekta.
Ampak kot rečeno: problem niso arhitekturno izobraženi ustvarjalci v praksi - ampak pisunske urbanistične Avtoritete in Kapacitete po občinskih upravnih enotah. Kot nalašč se ti tam nabere največji strokovni ološ, izbor intelektualne podhranjenosti, pasivnosti in trdovratne konzervativnosti. To so ti zagovorniki varnih pozicij, ubijalci vitalnosti in sprememb, ki se skrivajo za stavkom: 'novogradnja naj tipološko, gabaritno in sploh posnema okoliško pozidavo'. Še dobro da jamarji niso znali pisati lokacijskih informacij, ker bi najbrž še danes živeli v njih! Za take je potem firma tipa LUZ in UI idealka, vročekrvni arhitekti pa glavobol. Ampak kdaj v zgodovini pa se je zgodil kakšen presežek brez pretresa in prekucuštva obstoječih pravil?
Če bi mene kdo vprašal, bi bilo treba 'outsource-ati' MOL, če bi hoteli napraviti Ljubljano za prestolno mesto. Dokler je tako kot je zdaj, bomo imeli pa namesto prestola zguncano pručko. Niso problem 'dizajnerji', gospa Lipnik, res ne!


miha burger
Brez naslova, 20.5. 2007, 11:23

KAKO?

Obdobje avtoritet počasi a vztrajno izginja. Obdobje časa izginja. Prihaja obdobje prostora, kohabitacije, pogovarjanja o sožitju v prostoru, sožitju različnosti, brez izključevanja. Čeprav v Sloveniji očitno počasneje kot drugje – pri nas še vedno odločajo avtoritete (tudi zakulisne, tako v politiki ali pri gradnji avtocest ali pri podelitvi gradbenega dovoljenja- ne glede na to kakšen ZUREP imamo). V obdobju časa so prevladovali ( oz. pri nas še vedno) naši ali vaši; rdeči ali črni; dobri ali slabi (tudi arhitekti) – a se bo treba naučiti živeti z vsemi, z drugačnimi, z nasprotniki (ker ne bo več avtoritet, ki nas bi to učile in vodile, bo treba po trnjevi poti stalnega dograjevanja pravil sožitja). Tudi Matevž Čelik se bo nekoč naučil živeti v istem prostoru s podobnimi kot sem jaz ( v bistvu je najino delovanje zelo podobno, g.Čelik, čeprav večina arhitektov ne dojema s čim se ukvarjava, niti jih to ne zanima – mimogrede, vaš intervju in ostalih enajst je objavljenih v biltenu MOP-a, maj 2006 /dosegljivo tudi na internetu/; vaše ideje in predlogi povedani v tem intervjuju so po moji oceni zelo dobri, koliko so jih upoštevali na MOP, pa resnično ne morem vplivati)


Anonimnez
Niso problem 'dizajnerji', gospa Lipnik, res ne!, 21.5. 2007, 14:35

"Dizajnerji" sami po sebi niso problem, problem nastane, kadar "dizajner" misli, da lahko kar tako, nepoučen o obveznostih, ki izhajajo iz urbanističnegta načrtovanja, samovoljno v imenu "dizajna" (ponavadi pa zato, da čim bolj ugodi naročniku, pa četudi s "slabim dizajnom") načrtuje kjerkoli karsibodi; osebno sem zagovornik usmeritev iz zakonskih in mednarodnih konsenzov, da se novogradnje v že pozidanih območjih z določenim značajem načrtujejo tako, da se temu podredijo in vsaka zase prostora ne obremenjujejo z "dizajni" z vseh mogočih vetrov - to se nam namreč dogaja sedaj, tudi kot posledica odsotnega "dizajna" posameznega naselja ali dela naselja kot celote

Anonimnez
Replika na govor zafrustreranega urbanista, 22.5. 2007, 15:21

Ne vem odkod ima v Sloveniji beseda dizajn v povezavi z arhitekturo in/ ali urbanizmom tako negativen in ciničen pomen. Bojda izvira iz pranja možganov na FA, kjer je ukvarjanje s formo bogokletno dejanje. Pa pustimo to.
Ti tvoji vele opevani konsenzi so pripeljali slovenski prostor v kaotično stanje in ravno v tej situaciji z veseljem brstijo raznorazne budalaštine in čudni primerki. Kdo pa je po tvojem kriv za dosedanjo odsotnost dizajna v prostoru?


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Viktor Pust: Zakaj zbornica ne nasprotuje spremembam zakonodaje. TrajekT 12.04.2007

Prof. dr. Andrej Pogačnik:
-
Če je razlog za spremembe res v predolgih postopkih in neučinkovitosti prostorskega načrtovanja, je treba stvari izboljšati z več stroke in ne z manj.
-
Če je razlog v hitrejšem pridobivanju gradbenih dovoljenj, naj usposobljeni prostorski načrtovalci dobijo več diskrecijskih pravic pri presoji ustreznosti objektov v prostoru.-
-
Če je razlog v večji konkurenčnosti na trgu storitev prostorskega načrtovanja, naj bo to več konkurence med strokovno usposobljenimi planerskimi zavodi in ne med »one-man band« arhitekturnimi biroji ali s.p.-ji ali med samostojnimi kulturnimi delavci.
-
Če je razlog v bojazni, da se v prostorsko načrtovanje preveč razširi tehnicistična miselnost geodezije, računalništva in raznih inženirskih disciplin, naj se ravno v poklicu prostorskega načrtovalca poudari tudi kompozicijsko, estetsko in tudi sicer kulturološko razsežnost prostorskih ureditev. Oziroma, da strokovni izpit za strokovno načrtovanje, ki je »filter« za arhitekte, krajinske arhitekte, geografe, geodete, komunalne inženirje, poudarjeno vključi tudi oblikovalsko-kompozicijska znanja.
-
Če je razlog v preveč zapletenih postopkih prostorskega načrtovanja, naj se zlasti razplete gordijski vozel med okoljskim poročilom, CPVO-jem in tudi sicer med pristojnostmi varstva okolja, narave in urejanje prostora. V teh zapletih »ta kratko« potegne prostorsko načrtovanje, saj z okoljevarstveniki in naravovarstveniki ni možnega dialoga.
-



na vrh