info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
16. 5. 2007

Kaj se dogaja s Kolizejem?

Urbanistični svet za Ljubljano
Predlog za rušitev Kolizeja in intenzivno pozidavo na njegovem zemljišču se je začel, in se, kot kaže, nadaljuje mimo rednih in pričakovanih obveznih postopkov. Intenzivna medijska kampanja je sicer nekoliko potihnila, zato pa se v zakulisju po nekaterih javnih informacijah zadeva intenzivno in netransparentno premika naprej. Vsi si želimo, da bi se objekt oziroma območje Kolizeja izkopalo iz situacije, v katero je zdrsnilo po krivdi dolgoletnih brezvestnih gospodarjev in delno tudi pretogih dosedanjih aktov. Pri tem ne prejudiciramo načina njegove nadomestitve - prenove, prezidave in/ali dozidave, novogradnje. Izpolnjene pa morajo biti ključne zahteve, da bodo pri tem polno upoštevan javni interes in spoštovani predpisani postopki ter zakoni.

1. Za območje Kolizeja je treba na novo definirati prostorsko še sprejemljive normative - FSI, tlorisne in višinske gabarite - ter program. (Pri tem je mogoče tudi pozitivno ovrednotiti nekatera spoznanja, ki izhajajo iz natečajnih preveritev v vabljenem natečaju.)

Definiranje prostorsko sprejemljivih normativov izrabe prostora in višine objektov je predmet prostorskih aktov. V pripravi so novi strateški in izvedbeni akti za območje MOL, ki bodo (pričakujemo) ustreznejša podlaga za sprejemanje odločitev o posegih na območju centra Ljubljane in Kolizeja kot pa tri desetletja stari veljavni prostorski akti. Pri načrtovanju urbanega razvoja je treba upoštevati dejstvo, da je Ljubljana srednjeevropsko mesto, ki ima kvalitetno in jasno izraženo urbano in arhitekturno identiteto, še posebno v ožjem mestnem središču znotraj mestnega obroča. Če jo hočemo kot tako varovati pa tudi razvijati naprej, vnašanje izrazito gabaritno predimenzioniranih in neusklajenih volumnov (kakršnega predstavlja prvonagrajeni projekt za Kolizej iz spornega vabljenega natečaja avtorjev Neutelings in Riedijk Architects) v njeno urbano tkivo ogroža njene ključne značilnosti. Medtem ko procesi globalizacije, amerikanizacije oz. univerzalizacije mest vodijo v siromašenje kakovostnih razlik in identitet ne le v evropskem, temveč tudi v svetovnem merilu, večina sprejetih svetovnih dokumentov o urbanem razvoju (Agenda, Habitat, ESDP...) govori o modelu trajnostnega razvoja mest, ki v kontekstu bivalne kvalitete izpostavlja človeško merilo in ravnotežje med naravnim in urbanim, starim in novim, mestom in podeželjem.

2. Po sprejetju novo definiranih normativov je na njihovi osnovi potrebno izpeljati regularen javni natečaj za projekt območja Kolizeja.

Ne glede na to, kaj je z natečajem za Kolizej v Ljubljani hotel doseči njegov naročnik, je jasno, da ta natečaj nima nobene formalne veljave. Natečaj bi imel zakonsko predvideno veljavo in funkcijo v dveh primerih:

a) če bi šlo za javni urbanistično-arhitekturni natečaj, ki ga kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za območje Kolizeja izrecno predpisujejo veljavni prostorski ureditveni pogoji,
b)ali če bi šlo za urbanistični natečaj za pridobivanje strokovnih rešitev v fazi priprave katerega od prostorskih aktov, ki veljajo za območje Kolizeja.

V danem primeru ne gre za nobenega od navedenih vrst natečajev: za prvega mu manjka pogoj odprtosti in upoštevanja pogojev veljavnih prostorskih aktov, drugi pa bi prišel v poštev le, če bi bil izveden v postopku priprave prostorskega akta. Naročnik je z natečajem torej opravil s formalnega vidika povsem zasebno (z dejanskega pa seveda zelo javno) preveritev mogočih arhitekturnih rešitev za območje Kolizeja, na katero pa se v nobenem bodočem postopku – ne v postopku sprejemanja prostorskih aktov in ne v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – ne bo mogel sklicevati.

Investitorja in pristojne organe mesta ter države pri tem ponovno opozarjamo na upravičene zahteve civilne strokovne sfere ter na nekatere strokovne ugotovitve, ki so bile že izpostavljene ob okrogli mizi v CD decembra 2004 in zapisane v povzetku, ki ga je pripravilo DAL februarja 2006:

1. zahteva po doslednem spoštovanju pravnega reda, zakonov in zakonsko predpisanih postopkov;
2. zahteva po izvedbi zakonsko predpisanega javnega natečaja (z možnimi vabljenimi udeleženci) kot edini zakoniti osnovi za nadaljnje postopke na lokaciji;
3. zahteva po spoštovanju in ohranjanju specifičnega merila kulturne dediščine in situ ter s tem pogojev za revitalizacijo območja Kolizej in njegovo aktivno vključevanje v sodobni poslovni utrip mesta;
4. odprtost do delovanja arhitektov iz tujine, vendar le na strokovno, kulturno in finančno enakopravnih pogojih:
5. predhodno izvedeni vabljeni natečaj odstopa od predpisanega načina izvedbe javnih natečajev ter od tudi pri nas sprejetih mednarodnih dokumentov o urbanem razvoju (Agenda, Habitat, ESDP...), ki podpirajo model trajnostnega razvoja mesta;
6. zaradi prevelikih in nerealnih kvantitativnih ambicij za obravnavano lokacijo so rezultati natečaja (kljub udeležbi nekaterih znanih tujih arhitektov) veliko slabši od pričakovanih;
7. predlagana rešitev po sporni višini nikakor ne sodi v ta prostor, ker ruši obstoječe merilo mesta in skozi generacije varovane in za identiteto mesta ključne poglede na njegove kulturne in naravne dominante;
8. višinski poudarki v mestnem središču so smiselni in utemeljeni, vendar le na strokovno preverjenih lokacijah, med katere pa prostor Kolizeja ne sodi;
9. pozdravlja se pobuda investitorjev, da vlagajo v mestno jedro, vendar bi morala mestna uprava zasebne interese in investicije kvalitetno in pravočasno usmerjati, tako da se skladno zagotovi ravnotežje javnega in zasebnega interesa.

Menimo, da morajo vsi udeleženi - investitor, mestna uprava na čelu z županom in podžupanom, pristojnim za prostor, ter predstojnikom oddelka za urbanizem, kot tudi direktorat za varovanje dediščine - jasno in javno predstaviti svoja stališča do primera Kolizej kot tudi do našega predloga in se dogovoriti za takšno nadaljevanje projekta za območje Kolizej, ki bo zagotovilo pravilno in skladno umeščanje zasebnih in javnih interesov v prostor mesta.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 16.5. 2007, 21:32

Podpiram predlog in stališča iz objavljenega besedila.
Kaj podobnega bi bilo treba zahtevati tudi v drugih primerih, kjer investitor prehiteva javni interes in uzakonjene urbanistične postopke, pa čeprav s pomočjo preko ZAPSa izpeljanih natečajev. Ta bi moral biti poglavitni branilec strokovnosti in zakonskih zahtev, ki naj bi veljale v stroki, vendar velikokrat pri tem "omahne".


Anonimnez
Brez naslova, 16.5. 2007, 21:37

Še vedno se strinjam z dr. Prelovškom z Ministrstva za kulturo, da, če ima objekt izpričano svojo zgodovinsko in s tem kulturno vrednost, se ga obdrži in v skladu s kulturno varstveno doktrino rekonstruira ter napolni z - objektu in njegovemu pomenu v prostoru IN V ČASU - primerno vsebino.

Urbani svet ni v Ljubljani
Deja vu na Betajnovi, 17.5. 2007, 11:32

Dve primerjavi v premislek.

Subic leta 1933 v Ljubljani dokonca gradnjo prve stolpnice zgradbe – Neboticnika. Neboticnik je bil takrat najvisja stavba na Balkanu in nekaj casa celo najvisja stanovanjska stavba v Evropi.
Istega leta v Muenchnu, nekdo drug tokrat, ustanovi iz zametkov civilne iniciative stranko, ki nato do padca Berlina skrbi tudi za (...) bivalne kvalitete in ravnotežje med naravnim in urbanim, starim in novim, mestom in podeželjem (...).

Ali se o drugi strani sklicevanja na strokovnosti in prispevanju k urbani trajnosti:
David Chipperfield, Rafael Moneo,Willem Jan Neutelings in Michael Riedijk, Foreign Office Architects, etc. vs. Ilka Čerpes, Andrej Černigoj, Miha Dešman, Andrej Hrausky, Drago Kos, Gregor Košak, Aleksander Ostan, Borut Šantej in Aleš Vodopivec etc.


Anonimnez
Brez naslova, 18.5. 2007, 13:27

Ali se o drugi strani sklicevanja na strokovnosti in prispevanju k urbani trajnosti:
David Chipperfield, Rafael Moneo,Willem Jan Neutelings in Michael Riedijk, Foreign Office Architects, etc. vs. Ilka Čerpes, Andrej Černigoj, Miha Dešman, Andrej Hrausky, Drago Kos, Gregor Košak, Aleksander Ostan, Borut Šantej in Aleš Vodopivec etc.
Zmagovita skupina natečaja je dobila NAREKOVAN PROGRAM IN OBSEG ŽELENE STAVBE, vse to pa urbanistično ni bilo nikoli preverjeno - to je treba šele opraviti v regularnem postopku; nekateri pa prav nič ne razumejo; tudi zmagovita skupina se v svojih domovinah ali drugod po svetu v urejenih razmerah pokorava JAVNEMU INTERESU, ki je opredeljen skozi določila veljavnih in na veljavni način sprejetih urbanističnih aktov


Anonimnez
Spet ta vsemogočni javni interes, 18.5. 2007, 14:22

Postavljam bolj vprašanja kot komentar. Ali se je javni interes v tem primeru zreduciral na urbo svet DAL? Ali s(m)o arhitekti tisti, ki moramo / morajo braniti javni interes? Kje to piše?
Da ne gre v tem primeru za zaščito poslovnega interesa domačih arhitektov pod krinko javnega interesa? In končno naj se že nekdo spravi uzakonit ta vele javni interes, da bo stvar postala jasna in normirana...


JakaV
Operacija Kolizej, 18.5. 2007, 18:49

Se strinjam: sklicevanje na javni interes, ki je izključno v domeni arhitektov, je torej partikularni interes določene skupine in ne javnosti kot 'celote'. Operacija Kolizej je predvsem simptomatičen, najbolj izpostavljen primer cehovske mentalitete, homogenosti, elitizma in arogance določenega dela stroke.
Govor o tem, da globalizacija nujno vodi v siromašenje razlik in identitet, je preveč površen. Res je, da koncept globalizacije sovpada z univerzalizacijo, instrumentalizacijo, itd. Po drugi strani pa se odlično veže z opozicijskim konceptom individuacije, ki pomeni prav krepitev vsega tega kar globalizacija posplošuje (razlik, identitet, posebnosti, prizorišč itd.). Ne boste verjeli vendar je prav združevanje nezdružljivega ena od temeljnih značilnosti postmoderne družbe. V mediju instrumentalnega oz. enakega, na nahierarhični, demokratični mreži, se pojavljajo posamezni zelo individualni in neponovljivi poudarki, ki nas privlačijo kot magneti. To so ikone! In ikonska arhitektura po definiciji ne upošteva 'človeškega' merila, če že operiramo s floskulami kot je ta.
V to kakšne nepravilnosti so se pojavljale pri natečaju, na kakšen način je bil pripravljen in predstavljen, kako ni spoštoval pravnega reda itd., se nebi spuščal, ker menim, da je bilo o tem že vse vsaj desetkrat povedano in bi bilo skrajno nesramno oporekati vsem tem točkam. Bolj zanimivo je dejstvo, da je to prvi primer preizkusa mednarodne ikonske arhitekture v naši prestolnici, še bolj pa burna reakcija, ki je sledila. Zato me čudi zahtevek po javni predstavitvi stališč do tega fenomena. Ne vem če obstaja še katera bolj jasna opredelitev, kot grožnja po prekinitvi profesure v primeru potencialne realizacije, ki jo je izrazil g. podžupan J. Koželj. Prav tako niso nobena skrivnost stališča generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino g. D. Prelovška. Koga torej v resnici prosite za stališče?
Pa še nekaj o gabaritarstvu, ki je neke vrste odvod vrtičkarstva: oboje se namreč odvija bolj pri tleh. Zanima me če še koga poleg arhitektov tako zelo zanimajo vsi ti 'ključni' pogledi, 'sporne' višine, 'rušenje' merila, itd. In če so višinski poudarki v mestnem središču res smiselni in utemeljeni, na čem jih torej utemeljujemo? Zgolj na pogledih? Na distribuciji baročnih zvonikov? In zakaj prostor Kolizeja tja ne sodi, Metalka pa? Pa še: ali so vsi ti pogledi res 'ključni za identiteto mesta? Ali posedujete hierarhični seznam vseh 'ključnih' elementov, ki določajo vašo, našo, celo mojo identiteto?


Anonimnez
Iz zakulisja..., 18.5. 2007, 23:51

Po koluarjih in šikanah se govori, da je profesor in podžupan J.K. obiskal biro Neutelings in Riedijk Architects. Kaj neki jim je pritajeno sporočil? Za koliko je treba znižat stolp? Butale... bi rekel cinik. Ampak zakaj sedaj ta akcija DAL-a? Mar ta gliha nič več vkup ne štriha? Ali, pač... gre za že sprijeno ablast.

Martina
Spet ta vsemogočni javni interes, 18.5. 2007, 14:22, 21.5. 2007, 14:12

O "javnem interesu" v arhitekturi in urbanizmu posebej je bil ne dolgo tega na tem forumu objavljen (pre) dolg tekst - toliko ga je uzakonjenega!!
S temi podatki lahko ponovno postrežem, sicer pa predlagam, da izvleček določil o "javnem interesu" na področju naše stroke objavi uredništvo posebej - saj je sramota, da ga je treba še vedno posebej razlagati in navajati!


Anonimnez
vprašanja pojavnosti in lokacije, 21.5. 2007, 14:19

"Zanima me če še koga poleg arhitektov tako zelo zanimajo vsi ti 'ključni' pogledi, 'sporne' višine, 'rušenje' merila, itd. In če so višinski poudarki v mestnem središču res smiselni in utemeljeni, na čem jih torej utemeljujemo? Zgolj na pogledih? Na distribuciji baročnih zvonikov? In zakaj prostor Kolizeja tja ne sodi, Metalka pa? Pa še: ali so vsi ti pogledi res 'ključni za identiteto mesta?"

En sam nihilizem - skozi besesde strokovnjaka ali laika? Vsaka stroka ima strokoven pogled na strokovno problematiko - kar umeščanje objekltov v prostor in urejanje prostora je!
Ostali so lahko bolj ali manj prosvetljeni ljubitelji, na področju prostora pa tudi bolj ali manj prizadeti uporabniki...


JakaV
Re:, 22.5. 2007, 12:22

Stroka – strokoven – strokovno. Najprej si moramo biti na jasnem s kakšno vrsto stroke imamo opravka. To predvsem ni eksaktna znanost. Če bi bilo drugače, bi po nekih postopkih prišli do vedno istih zaključkov. Pa temu ni tako. Omenjena stroka je nasprotno: heterogena, ima različna stališča, se naslanja na mnoge raznovrstne teorije in pristope, je podvržena ideologiji in politiki itd. Vse to smo lahko opazili tudi oziroma predvsem na primeru Kolizeja: 'stroka' ni bila enotna! Njena vloga je bolj v usklajevanju različnih interesov, ki se pojavljajo v prostoru. Na konkretnem primeru gre za relacijo: privatno vs. javno. Moja vprašanja pa so se nanašala predvsem na ideološkost utemeljevanja pogledov, višin, identitet itd. Le te so seveda podvržene trenutnim pravnim okvirom. To pa ne pomeni, da ne smejo biti predmet laične oziroma strokovne diskusije in polemike. In kje točno se tu pojavi nihilizem? Sam vidim vrhunec cinizma prav v delitvi na t.i. kasto, ki 'dela', in tiste, ki jim sicer dopuščajo 'ljubiteljsko' ukvarjanje s problematiko s poudarkom, da se v stvari ne vmešavajo preveč. To pa ni zelo demokratično. Če bi se javne diskusije o tovrstnih problematikah razvile že vnaprej, bi se mogoče izognili mnogim podobnim konfliktom oziroma jih vsaj ublažili.

Anonimnez
Brez naslova, 23.5. 2007, 15:07

Če bi se javne diskusije o tovrstnih problematikah razvile že vnaprej, bi se mogoče izognili mnogim podobnim konfliktom oziroma jih vsaj ublažili.
RAVNOKAR SMO ENI PRIČA - ALI TO NI JAVNA DISKUSIJA?
OB JAVNIH RAZGRNITVAH PREDLOGOV NOVIH PROSTORSKIHA KTOV, ŠE PREJ PA TUDI V OKVIRU RAZNIH CIVILNIH POBUD, ČETRTNIH SKUPNOSTI ITD.. JE MOŽNA RAZPRAVA BOLJ OPREDELJENO


Anonimnez
Da ni to..., 23.5. 2007, 17:16

...komentar gospe Lipnik, ki tako rada KRIČI (t.j. komentarje piše z velikimi tiskanimi črkami).

Anonimnez
Brez naslova, 27.5. 2007, 22:06

- s kakšno vrsto stroke imamo opravka. To predvsem ni eksaktna znanost
- 'stroka' ni bila enotna
Saj tudi druger "stroke" niso vedno popolnoma "enoglasne" - niti v medicini ne mislijo vsi zdravniki vedno enako, niti statiki ne podajo enakih rešitev in izračunajo konstrukcije vsi vedno na isti način - pa še mnogo primerov je; v arhitekturi je pomembno še "avtorstvo" umetniškega elementa "strokovne" rešitve - v vseh primerih pa je treba prej kaj znati in obvladati svojo "obrt" ali "stroko", sicer "rešitve" niso primerno kvalitetne


Martina Lipnik
Popravek, 27.5. 2007, 22:11

Če bi se javne diskusije o tovrstnih problematikah razvile že vnaprej, bi se mogoče izognili mnogim podobnim konfliktom oziroma jih vsaj ublažili.
Ravnokar smo eni priča - ali to ni javna diskusija?
Ob javnih razgrnitvah predlogov novih prostorskih aktov, še prej pa tudi v okviru raznih civilnih pobud, četrtnih skupnosti itd.. je možna razprava bolj opredeljeno


Kritik
RE: Anonimnezu, 28.5. 2007, 07:18

Res ne vem, zakaj bi bilo 'avtorstvo' v arhitekturi strokovno posebej pomembno? V angleščini ta pojem, recimo, obstaja samo v literaturi...

Anonimnez
Kritiku, 28.5. 2007, 15:14

RE: Anonimnezu, 28.5. 2007, 07:18
Arhitektura se uvršča med umetnosti, zato ima priznane "avtorske pravice" - podobno kot slikarstvo , glasbeno področje, literatura itd...
Med večje ali manjše umetnine sodi tudi arhitektura stavb, čeprav je pri tem treba obvladati tudi lep del inženirskega znanja za povrh (ali pa kot izhodišče), pa tudi arhitektura urbanističnih ureditev, kjer je treba obvladati pa zopet druga "podporna" znanja


Beno
Lajež zavistnih!, 29.5. 2007, 16:06

Naši vrli podalpski arhitekti bi lajali v vsakem primeru, pa če bi kak tujec le naredil načrt za ponovno popolnoma enako zgradbo Kolizeja, pa bi spet bil 'javni interes' ogrožen, nergalo bi se v vsakem primeru, ker je to slovenska mentaliteta. Vse kar je inovativno, drugačno in pride iz tujine, je najprej slabo, kakorkoli že je. Slovenija kot država v svetu ne predstavlja- NIČ! Nihče nas ne pozna, tisti, ki pa nas poznajo, pa smo za njih kot Avstrija - 30let nazaj. A bomo že enkrat nekaj naredili, da bomo prepoznavni? Al bomo pa nergali in nergali, da bo Kolizej kot NUK2 - ena prazna šoder jama, zgradba Metalke pa s svojo višino seveda ne bo nikogar motila, ker jo je ustvaril Slovenec.

bena
bravo beno, 29.5. 2007, 16:20

tocno to!!! se strinjam beno

Kritik
RE: Anonimnezu, 30.5. 2007, 16:09

Ja, ja, ja... saj vemo. Arhitektura je mati umetnosti... Samo še vedno ni jasno, zakaj se termin 'avtor' uporablja edino v Sloveniji. Povsod drugje po svetu je ime arhitekta samo tržna znamka, arhitekturo pa se v strokovnem smislu ocenjuje po izvirnosti, kvaliteti in funkcionalnosti zasnove. Pri nas pa bi se vsak arhitekt najraje še na pasjo uto podpisal.

Stanko
javni interes, 31.5. 2007, 06:18

Če kje, se v javni razpravi o urejanju prostora rado, pogosto in tudi ustvarjalno zlorablja javni interes. Ustvarja se vtis, da so arhitekti neskončno zavezani javnemu interesu, hkrati ko kritizirajo način dela in rešitve, predvsem z vidika užaloščenih spregledanih, nesodelujočih, nepovabljenih in kar je še takega, ki nekoga izključi iz posla. Zato imajo prav tisti kritiki, ki trdijo, da gre v veliki meri za izjemno zazrtost vase, na osebni in cehovski ravni in šele potem za kaj več, kar se tiče tudi širše javnosti. Ni problem v tem, da nek recimo mu Jože Kovač kritizira kogarkoli domačih ali tujih, eminenc, ali povprečnežev, problem pri nas je, da je zelo redko jasen razlog za kritiko. Zato se tudi toliko razprav razvija brez konca in kraja in v dejansko škodo javnega interesa, ki je tudi v tem, da urejanje prostora prepričljivo sodeluje v razvojni dinamiki posameznega kraja, regije ali širše. Prepričljivost nagovora je po drugi strani tudi v interesu stroke, če le razume svoje poslanstvo. Pogosto se v javni razpravi ustvarja vtis, da temu še zdaleč ni tako, medtem ko je vtis o umetniški zazrtosti vase in lasten prav kot na dlani.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Urbanistični svet za Ljubljano je na Urad župana MOL, podžupana Koželja, mestne svetnike/ce MOL, Odbor za urbanizem pri Mestnem svetu MOL, Oddelek za urbanizem MOL, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino, Ministrstvo za okolje in prostor RS in Kranjsko investicijsko družbo naslovil svoje 8. stališče o posegih v Ljubljani. Podpisali so ga Ilka Čerpes, Andrej Černigoj, Miha Dešman, Andrej Hrausky, Drago Kos, Gregor Košak, Aleksander Ostan, Borut Šantej in Aleš Vodopivec.







na vrh