info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
10. 9. 2003

Še zadnji PUP na Bledu

Matevž Čelik
| Bled, ponedeljek, 8. september 2003 | Pred sprejemom Strategije prostorskega razvoja Slovenije še zadnje občine hitijo s sprejemanjem prostorskih dokumentov oblikovanih po starem načinu. Ko naj bi bila SPRS v začetku 2004 sprejeta, pa se bodo spet morali lotiti priprave novih: Strategije prostorkega razvoja občine in Občinskega prostorskega reda. Na Bledu so v postopku sprejemanja Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto Bled, ki zajemajo glavnino občine, brez območja, ki je v Triglavskem narodnem parku ter središča Bleda, ki ga urejajo sporni spremenjeni PUP, zaradi katerih teče spor na ustavnem sodišču. Po začetnem protestu civilne družbe na Bledu, ki je občinski upravi očitala, da se pomembni prostorski akti vedno razgrnejo med dopusti in počitnicami, je bila javna razgrnitev PUP za plansko celoto Bled podaljšana od 15. julija do 15. septembra.

Novi predlog PUP je izdelalo podjetje RRD iz Domžal, nosilec naloge je bil arhitekt Borut Ulčar. Predlog je pripravljen tako, da bi se v njem zajeto gradivo lahko vključilo tudi v novi občinski prostorski red, seveda pa bo ta odvisen od prej sprejete občinske strategije in navodil za izdelavo novih prostorskih dokumentov z Ministrstva za okolje in prostor. V dokumentu je v primerjavi s prejšnjim precej več varstvenih zahtev, zgodovinska vaška jedra pa so obravnavana kot samostojne morfološke enote s posebnimi pogoji.

V predlogu je opaziti v zadnjih letih dokaj klasično zadrego z opredeljevanjem oblikovnih parametrov: določanjem streh, gabaritov ipd., ki naj bi na določenem območju zagotovili določeno tipologijo. Kako predpisati vilo? Z zahtevo po upoštevanju naklonov strešin na sosednjih objektih prav
gotovo ne.

Ponedeljkova javna razprava je bila sorazmerno dobro obiskana. Vodila jo je vodja občinskega oddelka za okolje in prostor
ga. Rus. Žal pa so manjkali nekateri pomembni občinski funkcionarji, ki bi jih javna razprava morala še kako zanimati, tako kot predsednik odbora za prostor in varstvo okolja, g. Silič. Na javni razpravi se je izkazalo tudi veliko nezaupanje določenih prebivalcev Bleda v občinsko upravo, ki jih je v preteklosti s svojo nenačelnostjo in netransparentnim urejanjem prostora dostikrat presenetila. Razprava je bila zato motena tudi z zapletanjem okrog nerešenih problemov, ki jih imajo sosedje Diagnostičnega centra.

Ti problemi so v veliki meri tudi posledica tega, da občina ni sama naročnik in plačnik prostorskih aktov, ki jih izvaja na svojem teritoriju, temveč varčuje tako, da financiranje izdelave teh dokumentov prepušča zainteresiranim velikim vlagateljem (kot sta npr. Mercator ali Sava), ki v vlogi plačnika občinskih planov seveda poskrbijo predvsem za svoje interese. Poleg območja TNP in centra Bleda, ki ne spadata v plansko celoto Bled, je iz planske celote tudi v predlogu PUP izvzetih še nekaj takšnih "lukenj", kjer so že "parkirani" določeni investitorji.

Razprava v ponedeljek je bila zadnja v vrsti razprav, ki so sicer potekale v vseh blejskih krajevnih skupnostih, občinska uprava pa se je z obveščanjem po radiu in v časopisih zelo potrudila, da bi nanje privabila čimveč ljudi.


>>Občina Bled
>>PUP za plansko celoto Bled (grafične priloge / predlog)
>>PUP za plansko celoto Bled (besedilo odloka / predlog)
>>Pozidajmo Bled! TrajekT / Defekt

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Maja Simoneti
lastništvo in oblastništvo v prostoru, 11.9. 2003, 13:05

Zapisano potrjuje tezo, da smo v Sloveniji v tranzicijskem desetletju pozabili na to, da je ravnanje s prostorom samo deloma, ali bolje samo omejeno, odvisno od tega kdo je njegov lastnik. Razlike, krivice, priložnosti in spodletele naložbe so odvisne od značilnosti prostora in prostorskih aktov in veliko manj od lastnikov. Tako vsaj na j bi bilo po črki zakona.
Lastniška reforma pa pripeljala že do take skrajnosti, da si občinska uprava dovoli prenesti svojo dolžnost, da skladno z zakonodajo usmerja razvoj v prostoru, na posamezne investitorje. Praksa v kateri si investitorji izdelajo planski akt predstavlja eno izmed skrajnih anomalij v katero začuda ni pripravljen nihče zares poseči, ne država, ne civilna duržba, še najmanj storka. Raje vsi malo gledamo stran in čakamo na svojo priložnost.
In vendar za posredovanje med omejenimi prostorskimi možnostmi ter potrebami posameznikov in skupnosti že dolgo in po vsem svetu obstaja sistem urejanje prostora. Razlike med posameznimi sistemi so manjše kot se zdi in pristojnosti za posege v prostor so neminovno povezane s podelitivjo pristojnosti za urejanje prostora voljenim predstavnikom lokalnih, regionalnih in nacionalnih skupnosti. Ker se ti želijo razbremeniti odgovornosti odločanja, praviloma vključujejo v odločevalske procese tudi širšo javnost, ki se vedno bolj odgovorno in artikulirano pojavlja kot stranka v postopku.
V tak koncept sodijo javne razprave, ki pa ne morejo odigrati svoje vloge brez javnosti. Nonšalanca oblasti in novopečenih lastnikov je z ustrezno mero podpore "velike politike" ljudi privedla do tega, da že skoraj verjamejo, da se jih sosedova hiša sploh ne tiče in da premalo vedo o načrtovanju, da bi lahko kakorkoli tvorno sodelovali. Občutki nas včasih varajo in o Bledu in njegovem prihodnjem prostorskem razvoju smo upravičeni razmišljati in imamo mnenje tudi drugi, ne samo blejci.
Ravnanje civilne inicative na Bledu je zato vredno vse pohvale, saj je dosegla prestavitev razprave v aktivnejši jesenski čas. Hkrati pa bi bilo v podobnih primerih modro razširiti aktivnosti čez lokalne meje in uveljaviti pravico do soodločanja o urejanju prostora v sodelovanju s širšo zainteresirano javnostjo. Dejstvo je, da se je nasilju lažje upreti, če smo opremljeni z več argumenti in ponujamo alternativne predloge in rešitve. Do teh se lažje dokoplje več ljudi.
Če menite, da se naj vsak briga zase, ne bodite presenečeni. Morda se bo že jutri spremenil značaj vaše ulice, ali pa bodo sosednjo hišo dozidali tako, da ne boste več videli velikega hrasta za njo, morda bo soseda odprla firzerski salon, bajer ob katerem ste se zaljubili, bodo razglasil iza degradirano območje in uredili vnovo stnaovnajsko sosesko. Ker si prostor, en in omejen, delimo različni ljudje, živali in rastline, je treba odpreti možnosti za pogovor in dogovor.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

PUP za plansko celoto Bled, izsek
izdelala RRD, Domžale



Center Bleda s hoteli obravnavajo drugi PUPi.


Vas Grad bo deležna večjega varovanja, v prihodnosti pa, upajmo, tudi celovitega urejanja.


Tudi Zagorice, vas tik ob največjih blejskih hotelih naj bi čakala lepša prihodnost.


Vas Želeče naj bi z novimi PUP in predvidenimi nadaljnjimi aktivnostmi bolj zaživela.

na vrh