info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
29. 5. 2007

Kaj se dogaja z Betnavskim gozdom?

R. Gostinčar, J. Lužnik, Š. Recer, I. Recer, D. Grabrovec, M. Zelenik
Tri mesece po predstavitvi idejne zasnove za Kulturno poslovni in turistično rekreacijski kompleks Betnava v Mariboru se v Betnavskem gozdu začenjajo prva dela. Izvedba nakazuje, da investitor in lastnik zemljišč - Nadškofija Maribor ne stoji za svojimi obljubami o natečajnih postopkih. Predstavljena idejna zasnova ni rezultat celostnega načrtovanja in načrtovalski postopki umeščanja novih vsebin niso transparentni.

Investitor se je ob pridobitvi potrebnih soglasij mestnih služb, ki bi morale varovati javni in strokovni interes, izognil anketnemu in idejnemu natečaju za 120 ha veliko območje kjer se nahajajo kulturni spomenik državnega pomena, najožji vodovarstveni pas, mestni gozd, spominski park, spominsko obeležje, rob Pohorja, stik s stanovanjskim območjem Maribor Jug in Pekrskim potokom.

Postopki vezani na projekt Center Betnava ne upoštevajo že izdelanih strokovnih podlag in usmeritev (delavnica Okvir mesta za Urbanistično zasnovo, delavnica Pekrski potok, Program Varstva Okolja – okalna Agenda 21 za Maribor). Nekatera kvalitetna izhodišča, kot so povezanost Betnavskega gozda in Pekrske gorce, povezava med Ledino, Betnavskim gozdom, Magdalenskim parkom in Starim mestnim jedrom, odprtost prostora in dostopnost Pohorja, so zapostavljena. Projekt tudi zaobide odgovore, ki se že dalj časa postavljajo ob prostorskih spremembamh v širšem območju (južna obvoznica, golf igrišča, turistična usmeritev območja med mestom in Pohorjem, trgovske dejavnosti ob Streliški cesti). Gre za dileme o prehodnosti in povezanosti mesta z naravnim zaledjem (Pohorje) in strateškem premisleku kako umeščati velike infrastrukturne posege in nove programe v ta občutljiv prostor. Maribor Jug je najgosteje poseljeno območje mesta, kjer se bo v prihodnosti gostota stanovanjske pozidave povečevala, razširjale se bodo tudi površine za poslovne, storitvene in turistične dejavnosti. Tovrstne spremembe bodo vplivale in povečale pritisk na obstoječe parkovne in rekreativne površine na območju Betnave in vznožja Pohorja. Predstavljen koncept zmanjšuje intenzivnost in možnost javnih rab in povečuje namenske poljavne ali plačljive rabe odprtega mestnega prostora.

Idejna zasnova z umestitvijo predstavljenih programov (golf, adrenalinski park, jahalni center, sadovnjak...) in izvedba, ki je v teku, preusmerjata dosedanjo javno, vsem dostopno rabo v selektivno dostopno, nadzorovano, plačljivo ali ekskluzivno rabo odprtega prostora Maribora.

Načrtovalci in investior predlagajo ograditev celotnega območja, kar bi zmanjšalo dostopnost Betnavskega gozda kot mestnega gozda. Ta predstavlja parkovno površino najgosteje naseljenega in največjega stanovanjskega območja – Maribor Jug. V neposredni bližini Betnavskega gozda se načrtujejo nove stanovanjske soseske, vendar sociološko-prostorski vidik porasta prebivalstva v dosedanjih postopkih ni bil obdelan.

Načrt ne upošteva dejanskega stanja prostora, pozicije obstoječih poti in parkovno rekreacijskih rab in umešča jahalni center na območje spominskega parka Ledina.

Pri prostorskih odločitvah na tako pomembnem mestnem območju bi bilo nujno pričakovati jasna stališča pristojnih mestnih služb in njihovih strokovnjakov, kako se tako z lahkoto spreminjajo sprejete planske odločitve in zaobide javni interes.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

MIrjam
Pekrski potok, 29.5. 2007, 17:04

Pozdravljeni! Zanima me, če je delavnica Pekrski potok izdala kakšno publikacijo in kje bi se jo dalo videti - dobiti. V tekstu sem namreč zasledila, da jo omenjate.
Odgovora bi bila zelo vesela. Hvala.


Sašo Rek
bog vse vidi, 30.5. 2007, 15:06

v nekaterih organizacijah se že 2000 let dogajajo takšne in drugačne stvari. Tako se bo zgodila samo še ena "nepravilnost" več ali manj. Morda pa se s tem, ko ne vejo kaj delajo, zanašajo na božje odpuščanje. Čudna so pota...

Maja
kje je problem, 31.5. 2007, 06:01

Da ne bo še več zadreg: Občina oz. župan in svet s strokovnimi službami, so v funkciji zaščite janvega interesa. Strokovni interes, če zanj v tem primeru sploh gre, ščitijo druge organizacije! Ampak investitor ni suveren na območju in mora delati po predpisih, pridobljenih merilih in pogojih.
Kje pa je bistvo problema na tem območju? V neizvedenem natečaju, kršenju določil iz prostorskih aktov, kršenju verificiranega javnega interesa ali kršenju javnega itneresa, ki bi moral biti prepoznan in vključen v akte, pa nikoli ni bil? Našteto se razlikuje med sabo in narekuje različne odzive. Ko se načrt izvaja v prostoru, je običajno že posledica več predhodno sprejetih odločitev. Te odločitve v imenu javnega interesa kot rečeno sprejema svet. Če obstaja sum, da se načrt izvaja v škodo javnega interesa, je treba župana in druge odgovorne pozvati, da zadeve javno pojasnijo.


Jože
Qui bene distinguit bene docet, 4.6. 2007, 15:31

Mislim, da je treba jasno poudariti naravo lastnine. Kompleks Betnava je v zasebni lasti Nadškofije Maribor. Vsak zasebni gospodar pa skrbi, da ima "grunt" obdelan in da ga le-ta tudi preživi. Dokler je bilo to "gmajnsko" so se nekateri pač lahko svobodno izživljali na tujem prostoru. Zasebnik pa na stvari gleda drugače. Če že nekaj ima in mora to vzdrževati potem tudi gleda, da mu bo nekaj prineslo v blagajno. Ne živijo vsi na državnem in občinskem proračunu! Meni se zdi kar velika gesta Nadškofije že to, da sploh ponudi mestu ta prostor. Lahko bi ga tudi obdala z ograjo in v njej pasla krave!
Cerkveni možje so brihtni... in to je pri celi stvari problem!


Jože
Več informacij, 4.6. 2007, 15:38

www.slomsek.net, pod rubriko dogodki 22.2.2007

karnel
Qui bene distinguit bene docet, 5.6. 2007, 15:03

KAJ PRAVI USTAVA
Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03 in 69/04
69. člen (razlastitev)
Lastninska pravica na nepremičnini se lahko V JAVNO KORIST odvzame ali omeji proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini pod pogoji, ki jih določa zakon.
70. člen (JAVNO DOBRO in naravna bogastva)
Na javnem dobru se lahko pridobi posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon določa pogoje, pod katerimi se smejo izkoriščati naravna bogastva.
Zakon lahko določi, da smejo naravna bogastva izkoriščati tudi tuje osebe, in določi pogoje za izkoriščanje.
74. člen (podjetništvo)
Gospodarska pobuda je svobodna.
Zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z JAVNO KORISTJO.

Sledijo zakoni:
ZAKON O UREJANJU PROSTORA (ZUreP-1) Uradni list RS, št. 110-5386/2002, 8-1/2003 - popravek
ZAKON O VARSTVU OKOLJA (Uradni list RS, št. 41/04)
ZAKON O GRADITVI OBJEKTOV (ZGO-1-UPB1) (uradno prečiščeno besedilo), stran 12358. (Uradni list RS 102/2004 z dne 21. 9. 2004)
Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, …)
Zakon o ohranjanju narave (ZON), stran 7146. Uradni list RS 56/1999 - 2655, z dne 13. 7. 1999

Itd…


Anonimnez
Brez naslova, 7.6. 2007, 14:23

izposojeni citat:
“Še ena laž v stalnem obtoku je tista o irelevantnosti urbanističnih načrtov kot ’spiskih želja’ brez realne teže. Urbanistični načrt ima ogromno težo, če za njim stoji kredibilna oblast, ki za to ne potrebuje prav nobenega kapitala, razen moralnega. Urbanistični red se vzpostavi z dolgoročno korektnimi postopki. Povsem enako kot pravni red. Medtem ko ima slovenska politika polna usta pravne države, slovenska politična kasta sploh ne razume, da je urbanistični red bistven integralen del pravnega reda in da bi moral biti enako kot pravosodje del neodvisne veje oblasti, z vsemi atributi.”

- tudi velik del slovenskih arhitektov - torej strokovna "kasta" - sploh ne razume, da je urbanistični red bistven integralen del pravnega reda v državi - torej podpira pri negiranju vloge urbanističnih dokumentov in ob ne-spoštovanju vsebin in določil teh dokumentov ne-pravno državo...


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



na vrh