 |
13. 9. 2003
Po 10 letih Metelkova za vsakogar
Maja Simoneti
|
Nadaljnja prenova in ohranjanje edinstvene identitete
Ob deseti obletnici zavzetja Metelkove smo lahko izvedeli, da so tamkajšnji prostori nastali z ljubeznijo in tako jih bo treba tudi obnavljati ter biti pozoren na ohranjanje njihove identitete. Večina med nami se je pred leti z lahkoto identificirala z uporom civilne družbe, kar pa še ne pomeni, da se mirno in v vsem, predvsem pa ves čas, lahko samo stirnjamo s protagonisti Metelkove mesta. Ljubljančane gotovo zanima – moralo pa bi tudi urbaniste, ali se bo ta del mesta kdaj razvil v smislu večje prijaznosti do prebivalcev, ali bo vztrajal kot oder posebnosti in svojevrstne izoliranosti, ali pa bo kdaj vase sprejel tudi meščane in goste z bolj mainstreamovsko kulturno naravnanostjo.
Pravijo, da je Metelkova poseben prostor, ki ponuja kombinacijo raznovrstnih kulturnih programov in spodbuja vse vsebine, ki so odrinjene iz glavnega toka kulturno umetniške produkcije. Torej prostor zabave, sproščenega spoznavanja in učenja za različno misleče, ki drugim ne vsiljujejo nobenih izmov. Kar si drznemo vprašati je, ali bo Metelkova kdaj sporočila mestu, da je del njega in povabila medse običajne ljudi.
Misel se morda zdi povsem zgrešena in vendar je lega tega območja v mestu skupaj z njegovo velikostjo tista, ki nam prostorsko razmišljajočim dovoljuje izraziti misel ali dve v zvezi s prihodnjim razvojem območja. Končno so tudi uporabniki Metelkove tako zelo različni v svoji sestavi, da si je težko zamisliti, da bi se območje nehalo razvijati. Kombinacija tradicionalnih kulturnih ustanov nacionalnega pomena in neformalnih alternativnih oblik kulturnega in umetniškega delovanja bi morala dati zanimive rezultate. Etnografski muzej del svoje dejavnosti že usmerja tudi v odprti prostor Metelkove in razvija ideje, kako izročilo muzeja povezati z vsakodnevnim utripom življenja. Novo okolje mladinskega hotela privablja v prostor tudi mlade turiste, arhitekturne izbirčneže in prve redne goste v kavarni. Tukaj so še obiskovalci muzejev in drugih ustanov na Metelkovi, zaposleni, sosedje, študentje, otroci, stari in mladi na poti k samostojnosti.
Metelkova mora brez dvoma kreniti v novo obdobje prenove, tako družbene kot tudi urbanistične. Proces oživljanja, ki glasno odmeva že vse od zasedbe vojaških objektov, se nadaljuje in postaja bolj oprijemljiv. Nemogoče si je predstavljati, da bi se prenehala spreminjati podoba in bi prenehali prihajati novi uporabniki Metelkove. Vloga svoje čase prostorsko in družbeno gluhega območja postalja v mestu vedno bolj zaznavna in nepogrešljiva.
Dejavnosti na območju Metelkove se dopolnjujejo na programskem, organizacijskem in upravnem nivoju. Teoretično programi, muzeji in alternativa, prav "idealno" povezujejo v proces revitalizacije državo, mesto, nevladne organizacije in lokalno skupnost. Glede na procese v stavbah in potrebe sosednjih delov mesta, Ledine in Tabora, se pozornost usmerja v urejanje odprtega prostora, ki naj predstavlja okvir temu posebnemu delu mestnega utripa. To pomeni, da se je potrebno urejanja dvorišč na Metelkovi lotiti z veliko mero ambicije. Sobivanje javnih in poljavnih programov narekuje zasnovo, ki bo prepustna in hkrati dovolj zanimiva, da bo vase pritegnila marsikoga. Prostor, ki naj gosti tako raznovrstne dejavnosti in uporabnike mora biti urejen, varen in odprt v več ozirih. Oblikovanje prostora mora dopolnjevati delovanje dejavnosti in omogočati njihov razvoj ter dokazati prilagodljivost, ki lahko gosti množice in posameznika, naključne in redne obiskovalce. Prav odprtost ureditev za različne rabe in uporabnike bi morala ostati značilnost Metelkove ter odsevati vse razsežnosti uspeha revitalizacijskega procesa.
Deseta obletnica Metelkove je čas, v katerem bi lahko odprli pogovor o pogojih delovanja različnih programov v skupnem odprtih površinah okrog nje. To je pravi čas za razpravo o skupnih izhodiščih celostnega načrtovanja javnega prostora, ki obdaja zgradbe na Metelkovi. Okoliščine so še posebno zanimive, ker se na področju Metelkove srečujejo državni in lokalni interesi, etablirana in alternativna kultura, ki zagotavljajo ustrezen nivo obravnave, odmevnost in kvaliteto rešitev.
Za Ljubljano se na Metelkovi odpira lepa možnost, da se preizkusi v nekoliko drugačnem, dogovornem, načrtovanju odprtega prostora. Brez dogovarjanj, sodelovanja vseh zainteresiranih, si je skoraj nemogoče zamisliti dolgoročno harmonično delovanje tega prostora. Izkušnja bi bila lahko dragocena tudi za urbanistično prakso, ki se bo v prihodnosti, podobno kot drugod v razvitem svetu, morala razvijati v smeri vključevanja različnih interesov v iskanje najustreznejših prostorskih rešitev. Težavam z uveljavljanjem javnega mnenja bomo tudi pri nas kos, ko ljudi ne bomo več postavljali pred izvršena dejstva. Metelkova je priložnost, da se nekatere od sedanjih slabosti urejanja prostora preseže v praksi.
>>Metelkova mesto
>>Celica
na vrh
|
| 
|
|
