info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
13. 9. 2003

Po 10 letih Metelkova za vsakogar

Maja Simoneti
Nadaljnja prenova in ohranjanje edinstvene identitete
Ob deseti obletnici zavzetja Metelkove smo lahko izvedeli, da so tamkajšnji prostori nastali z ljubeznijo in tako jih bo treba tudi obnavljati ter biti pozoren na ohranjanje njihove identitete. Večina med nami se je pred leti z lahkoto identificirala z uporom civilne družbe, kar pa še ne pomeni, da se mirno in v vsem, predvsem pa ves čas, lahko samo stirnjamo s protagonisti Metelkove mesta. Ljubljančane gotovo zanima – moralo pa bi tudi urbaniste, ali se bo ta del mesta kdaj razvil v smislu večje prijaznosti do prebivalcev, ali bo vztrajal kot oder posebnosti in svojevrstne izoliranosti, ali pa bo kdaj vase sprejel tudi meščane in goste z bolj mainstreamovsko kulturno naravnanostjo.

Pravijo, da je Metelkova poseben prostor, ki ponuja kombinacijo raznovrstnih kulturnih programov in spodbuja vse vsebine, ki so odrinjene iz glavnega toka kulturno umetniške produkcije. Torej prostor zabave, sproščenega spoznavanja in učenja za različno misleče, ki drugim ne vsiljujejo nobenih izmov. Kar si drznemo vprašati je, ali bo Metelkova kdaj sporočila mestu, da je del njega in povabila medse običajne ljudi.

Misel se morda zdi povsem zgrešena in vendar je lega tega območja v mestu skupaj z njegovo velikostjo tista, ki nam prostorsko razmišljajočim dovoljuje izraziti misel ali dve v zvezi s prihodnjim razvojem območja. Končno so tudi uporabniki Metelkove tako zelo različni v svoji sestavi, da si je težko zamisliti, da bi se območje nehalo razvijati. Kombinacija tradicionalnih kulturnih ustanov nacionalnega pomena in neformalnih alternativnih oblik kulturnega in umetniškega delovanja bi morala dati zanimive rezultate. Etnografski muzej del svoje dejavnosti že usmerja tudi v odprti prostor Metelkove in razvija ideje, kako izročilo muzeja povezati z vsakodnevnim utripom življenja. Novo okolje mladinskega hotela privablja v prostor tudi mlade turiste, arhitekturne izbirčneže in prve redne goste v kavarni. Tukaj so še obiskovalci muzejev in drugih ustanov na Metelkovi, zaposleni, sosedje, študentje, otroci, stari in mladi na poti k samostojnosti.

Metelkova mora brez dvoma kreniti v novo obdobje prenove, tako družbene kot tudi urbanistične. Proces oživljanja, ki glasno odmeva že vse od zasedbe vojaških objektov, se nadaljuje in postaja bolj oprijemljiv. Nemogoče si je predstavljati, da bi se prenehala spreminjati podoba in bi prenehali prihajati novi uporabniki Metelkove. Vloga svoje čase prostorsko in družbeno gluhega območja postalja v mestu vedno bolj zaznavna in nepogrešljiva.

Dejavnosti na območju Metelkove se dopolnjujejo na programskem, organizacijskem in upravnem nivoju. Teoretično programi, muzeji in alternativa, prav "idealno" povezujejo v proces revitalizacije državo, mesto, nevladne organizacije in lokalno skupnost. Glede na procese v stavbah in potrebe sosednjih delov mesta, Ledine in Tabora, se pozornost usmerja v urejanje odprtega prostora, ki naj predstavlja okvir temu posebnemu delu mestnega utripa. To pomeni, da se je potrebno urejanja dvorišč na Metelkovi lotiti z veliko mero ambicije. Sobivanje javnih in poljavnih programov narekuje zasnovo, ki bo prepustna in hkrati dovolj zanimiva, da bo vase pritegnila marsikoga. Prostor, ki naj gosti tako raznovrstne dejavnosti in uporabnike mora biti urejen, varen in odprt v več ozirih. Oblikovanje prostora mora dopolnjevati delovanje dejavnosti in omogočati njihov razvoj ter dokazati prilagodljivost, ki lahko gosti množice in posameznika, naključne in redne obiskovalce. Prav odprtost ureditev za različne rabe in uporabnike bi morala ostati značilnost Metelkove ter odsevati vse razsežnosti uspeha revitalizacijskega procesa.

Deseta obletnica Metelkove je čas, v katerem bi lahko odprli pogovor o pogojih delovanja različnih programov v skupnem odprtih površinah okrog nje. To je pravi čas za razpravo o skupnih izhodiščih celostnega načrtovanja javnega prostora, ki obdaja zgradbe na Metelkovi. Okoliščine so še posebno zanimive, ker se na področju Metelkove srečujejo državni in lokalni interesi, etablirana in alternativna kultura, ki zagotavljajo ustrezen nivo obravnave, odmevnost in kvaliteto rešitev.

Za Ljubljano se na Metelkovi odpira lepa možnost, da se preizkusi v nekoliko drugačnem, dogovornem, načrtovanju odprtega prostora. Brez dogovarjanj, sodelovanja vseh zainteresiranih, si je skoraj nemogoče zamisliti dolgoročno harmonično delovanje tega prostora. Izkušnja bi bila lahko dragocena tudi za urbanistično prakso, ki se bo v prihodnosti, podobno kot drugod v razvitem svetu, morala razvijati v smeri vključevanja različnih interesov v iskanje najustreznejših prostorskih rešitev. Težavam z uveljavljanjem javnega mnenja bomo tudi pri nas kos, ko ljudi ne bomo več postavljali pred izvršena dejstva. Metelkova je priložnost, da se nekatere od sedanjih slabosti urejanja prostora preseže v praksi.


>>Metelkova mesto
>>Celica

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Užaljena metelkovska rt
V resnici vam je nelagodno, ker se morate na Metelkovi lepo vesti!, 15.9. 2003, 11:24

Če prostovoljno in brezplačno deluješ v izrednih razmerah, pod grožnjo rušenja, celo zavoljo gradnje umetniških akademij, ki z nagnusno lahkoto prezirajo obstoj kakršnekoli umetnosti na zazidalni parceli. Če si brez pogodb začasno toleriran v življenjsko nevarnih prostorih, in se zaradi ljubezni do umetnosti brez konca in kraja izpostavljaš rakotvornemu zraku, ker nimaš fičenkov za ventilacijo. In se potem za večer ali dva odpreš povprečnemu okusu, da lahko spoznaš, da so za komunizem potrebni ljudje posebnega kova. Neposvečeni malomeščani v 78% primerov menijo, da se nahajajo v prostorih, kjer je doma t. im. svoboda in je dovoljeno vse, predvsem jebanje prostovoljcev in prostovoljk v glavo. "Pizda, klele na Metelkovi pa loh čist usak bedak udpre en lokal in služi". Okej, pa izvoli pucat drek brez obratovalnega dovoljenja in pusti, da te policija tedensko osvežuje v svoji evidenci. Metelkovci se zavedamo, da obstaja za služenje denarja nešteto bolj elegantnih in manj zdravju nevarnih poti od dela na Metelkovi. Nismo javni servis in delamo to, kar nam je všeč: smo amaterji, ljubitelji. Kdor v temu prepozna sledi javnega interesa, mu večna hvala in slava.
Potem ti gre ob nonšalantno užaloščenem cinizmu, ki se cedi iz dotičnega prispevka, na kozlanje. Predvsem zaradi tega, ker te sili v jamranje, v takozvano metelkovsko patetiko.
In kam na Metelkovi bi konec koncev sploh lahko speštali 30000 ljudi s Sidarte? Ljubljana potrebuje 12-24 mladinskih in družabnih kulturnih centrov, ena Metelkova je lahko edinole Avtonomni kulturni center.


Matevž Čelik
Draga užaljena metelkovska rt!, 15.9. 2003, 13:15

Mislim, da ni nikakršnega razloga za užaljenost ali kozlanje po omenjenem prispevku. Tudi cinizma ne vidim v njem nobenega, niti Sidarte in 30000 ljudi.
Kar se tiče brezplačnega in prostovoljnega dela, pa tudi ne potrebujemo poduka. Tudi delo TrajekTa je prostovoljno in od nikogar plačano.
Mislim, da je tudi iz zgornjega prispevka moč razbrati, da je takšno delo cenjeno in da je cenjeno vse to, kar so Metelkovci do zdaj storili in še počnejo. Spraševanje o tem, kako naprej in kako posvetiti vsaj še kak % od tistih 78% meščanov pa verejetno ni napačno? Da bo Metelkova postala nekaj kar je v vsakem urbanem življenju čisto normalna obogatitev kulturne, javne in državljanske ponudbe.
Sprejemamo komentarje s konstruktivnimi predlogi!!!


U.m. Rt
Brez naslova, 15.9. 2003, 18:21

"smo lahko izvedeli, da so tamkajšnji prostori nastali z ljubeznijo"
Pardon, to ni cinizem, to je sarkazem. Se oproščam za neljub lapsus.
Ostalo velja.
"Kar si drznemo vprašati je, ali bo Metelkova kdaj sporočila mestu, da je del njega in povabila medse običajne ljudi."
Do nadaljnjega sprejemamo samo rogate in repate.


Matevž Čelik
Še o ljubezni in odprtosti, 17.9. 2003, 10:52

Oprosti, ampak kakšen sarkazem neki naj bi bil omenjeni stavek. Preberi še enkrat kaj si napisal: "zaradi ljubezni do umetnosti brez konca in kraja izpostavljaš rakotvornemu zraku." Kar pa se tiče sporočil, ki jih Metelkova pošilja javnosti, se mi zdi da so bile prireditve ob deseti obletnici dober dokaz, da gre za odpiranje vsem meščanom in obiskovalcem od drugod. To je treba nadaljevati. Tudi na področju nadaljnega dogovarjanja o obnovi, urejanju in vzdrževanju prostora na Metelkovi, ki ga po mojem Metelkova sama želi deklarirati kot maksimalno demokratičen in odprt in po njenih pravilih urejen javni prostor. Urejen tako kot je zdaj pač odbija tistih "78% neposvečenih malomeščanov", zaradi česar so možnosti za njihovo posvetitev in posvetovljenje vsekakor manjše, kot bi lahko bile.
P.S. Mislim, da se mirno lahko pogovarjamo z imeni in priimki.


AnarchoS
Metelkova se je že zdavnej prodala in izgubila vso kredibilnost avtonomne kulturne cone, 29.9. 2003, 09:46

Metelkova je ratala en čist pokvarjen sranje, autonomno pomeni nič denarja od države kar pa za moje pojme Metelkova ni več. Zanamivo kako se "nevladne organizacije" financirajo, če dobijo državni denar niso več nevladne, bi jst reku. V času ko jst obiskujem Metelkovo se je vse spremenil u en velik cuzanje denarja nobena stvar ni več zastojn, vse morš plačat, včasih so ble kake stvari še zastojn, zdej so pa vsi ratal kapitalisti in pozabl da brez potpore velik ljudi neb mel te metelkove k jo majo zdej. Pa kva je s tem hostlom sam cuzal bi radi nč druzga. Naj nardijo squat pa bo.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

















Foto: Urška Kranjc

na vrh