info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
14. 8. 2007

Nova arhitektura iz Slovenije že v knjigarni

Uredništvo
Knjiga New Architecture in Slovenia v teh dneh prihaja na prodajne police knjigarn po Evropi, septembra pa tudi v ZDA in Kanadi. Tako kot na drugih področjih, tudi na področju arhitekture kritiki in založniki neprestano iščejo novosti; nove ideje, nove zvezde, nove izdelke... In tudi pri založbi Springer Wien New York so bili za izdajo knjige takoj navdušeni.

Danes si v razširjeni Evropi arhitektura, ki prihaja iz Slovenije, Hrvaške, Češke, Estonije in drugih tranzicijskih držav po eni strani precej laže izbori pozornost, kot pred 15 leti. Po drugi strani pa se arhitektom, ki so v času študijskih programov pridobili dobre stike s svojimi vrstniki, pedagogi in mednarodno arhitekturno sceno nasploh, zdi popolnoma samoumevno, da tudi zdaj, ko vodijo svoje arhitekturne pisarne, ostajajo del aktualnega svetovnega arhitekturnega dogajanja in se na takšen način že ves čas predstavljajo.

V novi knjigi o slovenski arhitekturi naj bi bile enakovredno predstavljene različne prakse z njihovimi prednostmi in slabostmi. Ko zasledujemo načrtovalske pristope arhitektov v Sloveniji je mogoče zaznati občutne razlike. Odslikavajo se v odnosu do tradicije in preteklih praks, v odnosu do narave in okolice zgradb, v razumevanju konteksta. Knjiga prinaša pregled najzanimivejših zgradb, ki so nastale po letu '91. Obenem pa ta pregled prikazuje, kako so se v času tranzicije spremenila slovenska mesta in podeželje ter bralcem sporoča, da zgradbe in urejenost prostora okrog njih govorijo o tem kdo smo, kaj zmoremo in na kakšen način se dojemamo.

Slovenija je postala eden majhnih centrov, ki razvijajo in ustvarjajo povsem svojo arhitekturo z lastno arhitekturno šolo, ki je bila ustanovljena skupaj s prvo slovenske univerzo v Ljubljani leta 1919. Po čem bi bilo mogoče Slovenijo ločiti od drugih držav, pa danes ni težko vprašanje za zunanje opazovalce, temveč predvsem Slovence same. Od osamosvojitve naprej smo soočeni z novo realnostjo in z identiteto, ki šele nastaja. Eden od pomembnih elementov identitete je prav gotovo tudi življenjski prostor, ki ga oblikuje pretekla in nova arhitektura. Medtem ko se v prvih letih samostojnosti večina ljudi o tem ni resno spraševala, vprašanje prostorske identitete v zadnjem času spet postaja nekaj običajnega.

Razcvet arhitekture je po eni strani pogojen z gospodarskim blagostanjem, po drugi pa je odvisen od stabilnih pogojev za načrtovanje. Za dobro arhitekturo lahko največ stori vlada z ustvarjanjem dobrih pogojev in tako, da s z javnimi zgradbami postavlja nivo kvalitete ter daje zgled zasebnemu sektorju. Kakovost javnih zgradb v Sloveniji je slaba, kar je mogoče razbrati tudi po tem, v kakšnem deležu so zastopane v moji knjigi. Slovenska vlada je komaj po komaj dveh letih kljub strokovnim opozorilom ponovno popolnoma na novo napisala zakon o prostorskem načrtovanju. To je za razcvet arhitekture izjemno slabo. Po drugi strani je arhitektura eno od pomembnih področij kulture. V kulturnih programih in dokumentih Evropske unije se arhitektura pojavlja na prvem mestu. V prejšnjem slovenskem nacionalnem kulturnem programu je bila arhitektura komaj omenjena, v predlogu novega pa se ji godi še slabše. Leto 2007 je bilo razglašeno za Plečnikovo leto in to bi moralo biti leto prizadevanja za dobro arhitekturo, ki dviguje kvaliteto življenja in dela, navdušuje državljane in jih navdaja s ponosom.


Več:
>>SpringerWienNewYork
>>Amazon.com

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 14.8. 2007, 14:59

čestitke! V upanju na večje mesto arhitekturi v prihodnje.

Beno
Brez naslova, 31.8. 2007, 01:08

Spet patriotizem arhitekture, ko pa se gre za Novi Kolizej, ki pa ni 'slovenski', pa se Slovenceljni razburjajo. Naj ga že postavijo, da bomo imeli nekaj, na kar bomo lahko ponosni, ne pa na te minimalistične kolibe, ki jih kracajo naši arhitektuhi!

Matevž Čelik
Ponos in Novi Kolizej, 31.8. 2007, 13:56

Spoštovani Beno, kot ste lahko verjetno zasledili v časopisih, bodo tudi novi Kolizej (v nekoliko prizemljeni obliki) kmalu postavili in prav veliko razburjenja okrog tega zadnje čase ni. Lepo, da vas Kolizej navdaja s ponosom, morda zato, ker ga bo gradil domači investitor ali ker bo temeljito spremenil pomemben del Ljubljane. Tudi to je patriotizem, če malo bolje pomislite. Če boste pozorneje prebrali naslov knjige, boste ugotovili, da govori o "arhitekturi v Sloveniji" in ne o "slovenski arhitekturi". Sem bi torej sodil tudi novi Kolizej, vkolikor bi bil že zgrajen. Žal mi je, da niste sposobni prepoznati nikakršne kvalitete v "minimalističnih kolibah". Kljub temu vas vabim, da vzamete knjigo v roke in mogoče boste vendarle dobili malo boljši občutek o vsem skupaj...

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.



Aleš Vodopivec, Pokopališče Srebrniče, Novo Mesto (2000), foto: Miran Kambič


Ofis arhitekti, Stanovanjska bloka na Livadah, Izola (2005), foto: Tomaž Gregorič


Miha Kajzelj, Bivak, Kotovo sedlo (2005), foto: Franci Košir


Njiric+Njiric, Drive-in restavracija, Maribor (2000), foto: Damir Fabijanić

na vrh