info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
22. 8. 2007

Bo nova sodna stavba utesnjena?

Uredništvo
Aktualni natečaj za “Novo sodno stavbo v Ljubljani”, ki se bo zaključil 5. oktobra, povzroča udeležencem vrsto preglavic. Njihov vir naj bi bila urbanistična določila v zazidalnem načrtu, ki na zemljišču, na katerem je razpisan natečaj za sodišče, predvideva anonimno poslovko. Gabariti poslovne zgradbe so natančno določeni, z izjemno majhnimi tolerancami, in so očitno premajhni za umestitev celotnega programa sodišča.

V uredništvo Trajekta je prispel dopis skupine projektantov – udeležencev natečaja, ki opozarjajo na navedene probleme ter vztrajanje pripravljalcev natečaja in njegove komisije pri ohranjanju urbanističnih določil.

Dopis objavljamo v celoti, saj menimo, da je glede na številna vprašanja na to temo (objavljena so na spletni strani arhiforuma), vzpostavitev javne diskusije dobrodošla. Predvideni volumen poslovke je ob programu sodišča namreč resnično problematičen – tako za bodoče uporabnike, ki jim nova stavba ne bo ponudila dovolj kvalitenih prostorov za izvajanje organizacijsko kompleksne dejavnosti, kot tudi za mesto Ljubljana, ki bi se lahko ponašalo s privlačno arhitekturo nove pomembne državne zgradbe, pa bo najverjetneje dobilo samo še eno dolgočasno poslovko.

----------------------------------------------------------------------------------------
Spoštovani!

Ob delu na javnem, anonimnem natečaju za novo sodno stavbo v Ljubljani, vas želimo obvestiti, da zaradi nebistvenih urbanističnih zahtev lahko zamudimo redko priložnost, da bi po dolgem času v Ljubljani z javnim arhitekturnim natečajem pridobili javni objekt s kvalitetno arhitekturo.

Omenjene urbanistične zahteve na parceli so zelo toge in so ob nastanku veljavnega urbanističnega dokumenta bile namenjene anonimni pisarniški stavbi za nepoznanega naročnika. Z minimalno sprostitvijo urbanističnih določil bi pridobili dovolj možnosti za kvalitetnejše oblikovanje arhitekture. Omenjena sprostitev pogojev ne bi v ničemer zmanjšala koherentnosti urbanistične zasnove celotnega območja PCL.

Sodišče, ki je namenjeno najširši javnosti in zaposlenim mora predvsem ustvarjati kvalitetne pogoje bivanja in dela v daljšem časovnem obdobju. Stavba novega sodišča bo na dani lokaciji marsikateremu obiskovalcu predstavljala prvi kontakt z arhitekturno podobo mesta.

Prosimo vas, da dopis objavite na vaših spletnih straneh z namenom vključitve širše strokovne javnosti v reševanje problema in informiranjem ostalih natečajnikov. Upamo, da bo natečajna komisija uvidela zagato in sprejela ustrezno odločitev v prid pogojem za kvalitetno arhitekturo.

Dopis je anonimen z namenom, da v poteku natečaja ne bi kršili anonimnosti.

Lep pozdrav!

Skupina udeleženecev natečaja “Nova sodna stavba v Ljubljani”

----------------------------------------------------------------------------------------

Dopis je skupina udeležencev poslala v vednost tudi razpisovalcu natečaja, Ministrstvu za pravosodje in Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, ki je odgovorna za izvedbo natečaja.


Več:
>>www.arhiforum.si

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

boris
replika, 22.8. 2007, 20:34

Kolegi natečajniki bi morali vedeti, da je bil razpisan idejni natečaj za obravnavano območje nekaj let nazaj, na podlagi katerega je bil narejen in sprejet zazidalni načrt (ta natečaj, ki je trenutno aktualen, je projektni). Zazidalni načrti so prostorski akti, ki meddrugim določajo pogoje urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja in tudi gabarite stavbe. To niti zdaleč niso nebistvene urbanistične zahteve, ampak pogoji, ki se brezprizivno upoštevajo! Tako, kot se upošteva zakon ali pravilnik ali kar koli podobnega, kar ima status pravnega akta. Tega ima tudi zazidalni načrt.

Problem pri tem natečaju tiči nekje drugje ... in problema sta celo dva:

1. Objekt, ki bo po novem pravosodna palača, v času prvega natečaja in izdelave zazidalnega načrta ni bil izrecno namenjen programu pravosodne palače. To je osnovni problem, ki povzroča preglavice zato, ker načrtovani program, ki ga pravosodna palača zahteva, presega kvadrature objekta iz zazidalnega načrta in se že vnaprej ve, da bo mesto nekaj moralo ukreniti z veljavnim zazidalnim načrtom. Naročnika natečaja tako postavlja v neugoden položaj, saj se rezultata sprejemanja sprememb ali novega prostorskega akta ne da napovedati v naprej.

2. Drugi problem je sama lokacija pravosodne palače, utesnjena med štiripasovno Masarykovo in železniško progo, brez javnega trga pred njim, ki ga tak objekt zagotovo zahteva. Postavlja se veliko vprašanje, kako je res za javnost poskrbljeno in na kakšen način bo tovrsten objekt izkazoval svojo reprezentativnost? Morda z lepo fasado? Bi to danes res bilo dovolj?

Vse to se da preprosto razbrati iz natečajnega gradiva. In problem res ni v "nebistvenih" urbanističnih zahtevah ... daleč od tega ...


jernej
Pet vagončkov na postaji, 23.8. 2007, 09:41

Ker smo se želeli lotiti tega natečaja, smo preštudirali celotno gradivo in moram reči, da tako slabo zastavljene in pripravljene natečajne naloge še nisem videl. Približno poznam tudi ozadje natečaja in sprejemanja ZN za območje.

Objekt je bil v natečajnem projektu, ki naj bi bil osnova ZN zasnovan bistveno drugače, brez vseh tistih prečnih volumnov, ki so se pojavili v ZN. Poleg tega pa je jasno, da bo potrebno ZN spremeniti . Seveda se rezultatov sprejemanja prostorskega akta ne da napovedati vnaprej, a če bi bil projekt dobro voden in pravilno zastavljen, bi se z natečajem najprej pridobilo rešitev, ki bi predstavljala neko prostorsko kvaliteto ter odgovarjala načrtovanemu programu, potem pa bi se šlo v spremembo ZN, skladno z izbrano rešitvijo. Naloga politike je, da se zna dogovoriti za sprejem smiselnih odlokov. V rešitev, ki bi jo komisija in naročnik prepoznala kot smiselno in kvalitetno, bi bilo smiselno angažirati vso politično moč in voljo, da se jo realizira. Pri nas pa je praksa, da se javni projekti vodijo po liniji najmanjše možne odgovornosti vpletenih za morebitne zaplete. Natečaj za novo sodno palačo je eden slabših primerov v zadnjih letih. Pojavnost objekta je predpisana in povsem naključna. Kljub intenzivnim debatam, ki smo jih imeli ob začetku dela na projektu, nismo uspeli ugotoviti, kaj naj bi bila osnova za predpisane volumne. Tudi komisija nam na postavljena vprašanja na to temo ni želela odgovoriti. Oblika je v osnovi nastala kot nekakšna likovna ambicija urbanista, da bi predpisoval arhitekturo, kasneje je postala osnova za dogovarjanja med mestom in ministrstvom in na kocu pristala v natečaju kot zaključeno dejstvo. To je res absurdna pot do nove sodne palače, ki bo eden pomembnejših novih objektov v Ljubljani v naslednjih letih.

Dodaten zaplet pri natečaju pa je premajhen predpisan volumen za načrtovani program. Očitno je, da pred natečajem ni bila pripravljena preveritev umestitve programa v volumen objekta. Urbanist je po občutku vzel nek faktor razmerja med uporabno in bruto površino. Poleg tega, da je vzel bistveno prevelik faktor (0,70), je pozabil, da v seznamu želenih prostorov, ki jih je podalo ministrstvo, niso upoštevane čakalnice, posvetovalnice, restavracija, kuhinja, sanitarije,…. Da ne govorimo o tem, da se v javnih objektih kdaj zgodi tudi, da so osrednji javni prostori lahko tudi večnadstropni, kar je v tem primeru kar vnaprej povsem izključeno.

Problem lokacije in umestitev med Masarykovo in železniško progo se mi zdi velik strokovni izziv. Lokacija poleg mnogih zapletov ponuja tudi veliko možnosti. Jasno je, da je umestitev javnega programa v pritličje z vhodom v objekt iz stisnjene pasaže v kateri je hkrati izhod iz podzemnega podhoda pod postajo, tako kot je predvidena v natečajnih podlogah, na tej lokaciji zelo problematična. Javni objekt, kakor je predviden s projektno nalogo je ostal povsem brez javnega predprostora. A vse ostale možnosti, ki na tej lokaciji obstojajo, so z zacementiranim in premajhnim volumnom za izbrani program izključene.

Zato smo se s kolegi odločili, da pod takimi pogoji na natečaju res nima smisla sodelovati. Nobeno zadovoljstvo ni poleg reševanja realnih težkih pogojev, ki jih pogojuje izbrana lokacija, reševati še bistveno težje zaplete, ki so nastali zaradi slabo pripravljene natečajne naloge.

Osebno ocenjujem, da naloga umestitve načrtovanega programa v predpisani volumen niti ni rešljiva. Tudi če se načrtovalci povsem odpovejo kakršnimkoli arhitekturnim ambicijam, po moji oceni ni možno rešiti te naloge. Tako bodo vse rešitve ali z zmanjševanjem programa ali s preseganjem volumna kršile pogoje natečaja. To pa bo odprlo širok prostor za pritoževanja vseh, ki ne bodo zadovoljni z izborom komisije.

Težko delo čaka tudi natečajno komisijo. Namesto o arhitekturnih kvalitetah posameznih rešitev, se bodo večinoma ukvarjali z vprašanji, katere kršitve določil so izključujoče in katere ne. Zaradi slabo zastavljene natečajne naloge, se lahko natečaj izrodi v resen pravni zaplet, vprašanjem kavalitetnega oblikovanja pomembnega mestnega objekta, pa so odpadla že v fazi priprave natečajne naloge.


Maja
kaj in kje zidamo, 23.8. 2007, 12:00

Lokacija za novo sodno palačo je izbrana nesrečno. Zapisi pričajo o tem, da se lahko pri žiriranju precej zaplete. bilo bi škoda iz več razlogov.

Mesto je za prostor, načeloma namenjen poslovnim programom, že izvedlo natečaj in opredelilo urbanistične konstante. Zdi se pomembno, da bi vedeli na čigavo pobudo je bil ta natečaj izveden in na čigave stroške. Skrajno zaskrbljujoče je, da so se v današnjih časih podrobna merila za gradnjo določila za "neopredeljen" program, sedaj pa naj bi na njihovi osnovi v prestolnici gradili državno infrastrukturo. Je problem res iskati v urbanistu, ki je izdelal akt? Nikakor! Trditev odraža skrajno stop njo nepoznavanja urbanistične prakse. Urbanistični dokument je posledica niza političnih odločitev sprejetih na ravni odgovornih za upravljanje s prostorom in potencialnih investitorjev.

Umestitev objekta državnega pomena v urbano tkivo prestolnice je urbanistična in arhitekturna naloga "par eccelance". V primeru novega sodišča v Ljubljani, kot je možno oceniti, ne bo izdelana skladno z merili dobre prakse. Razlog za to je brezbrižno odločanje o urejanju prostora.

Očitno je, da je prostor za sodno palačo ob Masarykovi skrajno omejen in kot pravi tudi Boris zato ne omogoča ureditve ustreznega javnega parterja. Ali je v danih gabaritih možno zasnovati res kakovostno oz. izjemno arhitekturo, kakršno si program zasluži, težko ocenimo tisti, ki ne poznamo vseh podrobnosti. Vsekakor pa več znakov kaže nato, da bi bilo treba o posegu dodatno premislti in preprečiti škodo, ki jo lahko naredijo rezultati natečaja v okoliščinah, ki so več kot očitno dobrim reštivam nenaklonjene.

Sprašujem se, zakaj se to ni zgodilo pred razpisom natečaja in kako doseči, da bi naročnik potrebe po novih prostorih opredelil celostno, torej upošteval vse funkcije objekta in skupaj z občino poiskal najustreznejšo lokacijo. Je to res nemogoče doseči in kdo bo odgovoren za posledice, če natečaj, bog ne daj, res ne uspe?


Anonimnez
Brez naslova, 5.9. 2007, 21:49

Urbanistična določila v zazidalnem načrtu na zemljišču, na katerem je razpisan natečaj za sodišče, predvidevajo anonimno poslovko. Gabariti POSLOVNE ZGRADBE so natančno določeni, z izjemno majhnimi tolerancami, in so očitno premajhni za umestitev celotnega programa sodišča.

VPRAŠANJE:

Od kdaj pa se "sodišče" prišteva med "poslovne zgradbe"?
Po veljavni zakonodaji je to stavba z "družbeno dejavnostjo", locirana v območje, kjer se taka dejavnost z urbanističnim dokumentom v naprej opredeli in ki se ne enači s "poslovno" namensko rabo - kaj je torej pravilna "pravna podlaga" za na tej lokaciji predvideno gradnjo sodišča??


Anonimnez
Brez naslova, 5.9. 2007, 22:00

IZ vseh besedil izhaja, da "STROKA" z ZAPSom na čelu, kot "pokroviteljem" javnega natečaja, zopet ni dosledna in zvesta strokovnim principom celotnega področja urejanja prostora in arhitekturnega projektiranja.
ZAPS ne bi smel samo "svetiti zraven" pri natečaju in njegovih pogojih, pač pa bi moral tudi ustrezno strokovno ukrepati ob vebinskih nepravilnostih posameznih aktivnosti.


Anonimnez
Brez naslova, 5.9. 2007, 22:03

Kaj pa predvidena podzemna gradnja železniških predorov tik ob bodoči stavbi - ali je v natečajnih projektnih pogojih vključena? Upoštevati jo bo treba vsaj glede konstrukcijskih rešitev in ureditev kleti.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Vprašanja in odgovore natečaja za novo sodišče lahko najdete na strani arhiforuma, v rubriki natečaji:
www.arhiforum.si





na vrh