info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
8. 10. 2007

Krakovske gredice - nov park!

M.Č.
V Ljubljani so se v preteklosti pojavljali razvojni pritiski za preoblikovanje historičnih območij, ne da bi bili podprti z realnimi analizami kulturnih in okoljskih posledic ugotavlja Richard M. Andrews. V prispevku, ki nam ga je poslal konec septembra ugotavlja, da se je to dogajalo, ker mestna uprava ni jasno določila načina, kako naj Ljubljana koncentrira svoj bodoči razvoj.

Andrews v besedilu z naslovom "My Vision for Ljubljana" navrže še nekaj zanimivih trditev. Kot pravi, se prednost, ki jo je v prehodnem obdobju pri usmerjanju vlaganj BTC oportunistično izrabil na račun starega mesta, zdaj izravnava in ljudje se počasi navajajo razlikovati dve popolnoma različni nakupovalni okolji. Vsako služi svojemu namenu, vsekakor pa BTC potrebuje boljšo javno prometno povezavo z mestnim središčem.

Avtobusne linije bi bilo potrebno modificirati v še večji meri, kot so bile pred kratkim, tako da bi res tekle od točk s katerih se ljudje kam odpravljajo, do točk kamor nameravajo priti. Naslednja generacija mestnih avtobusov bi morala biti manjša in voziti pogosteje. Andrews predlaga tudi reorganizacijo mestnega prometa po conah, tako kot je v drugih večjih mestih. V mestnem središču (na območju peš cone) predlaga uvebo hop-on:hop-off avtobusa, posodobljene verzije turističnega vlakca, ki bi vozila pogosto in počasi, tako da bi lahko potniki izstopali in vstopali kjerkoli. Kot pravi Andrews, je za uspeh javnega prometa pomembno tudi to, da je vozovnice mogoče plačati preprosto, z enim kovancem ali enim bankovcem. Najbolje bi zato bilo, če bi osnovne avtobusne vozovnice stale 1 EUR za eno cono, dnevna vozovnica pa 5 EUR.

Številne javne storitve so zaradi slabega upravljanja na izjemno nizkem nivoju Tako na primer Ljubljani manjka urejenih javnih kopališč, ki bi bila odprta ob ljudem najbolj primernem času skozi vse leto. To pomeni, da bi se kopališča morala odpirati dovolj zgodaj, da bi ljudje lahko hodili na plavanje še pred službo in zapirati dovolj kasno, da bi lahko to počeli tudi po službi. Povezave med zdravjem in delovno učinkovitostjo so bile že davno dokazane.

Po čem naj Ljubljana postane prepoznavna? Ne po igralništvu, niti kot finančni center ali turistična Meka. Andrews predlaga, da Ljubljana usmeri vse napore, da postane prepoznavna predvsem po svoji Univerzi. Na tem področju bi po njegovem mnenju lahko uspešno konkurirala velikim evropskim Univerzam kot Evropski center za vseživljenjsko izobraževanje.

Kot posebnost Ljubljane Andrews prepoznava tudi zelenjavne vrtove na Krakovem in priporoča mestni upravi, da jih odkupi in lastnikom odda nazaj v dolgoročen najem za minimalno nominalno najemnino. Dolgoročni cilj tega ukrepa naj bi bil ureditev tega zemljišča v nov javni park v roku naslednjih 50 let.


Več:
>>My Vision for Ljubljana, Richard Andrews

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 9.10. 2007, 13:48

Prof. Andrews je vsekakor zadel s svojimi razglabljanji in predlogi v bistvo prostorskih razmer v Ljubljani in je podal veliko koristnih sugestij. Vse so pomembne: glede javnega potniškega prometa (v smislu trajnostnega razvoja naselij - njegovi predlogi so lahko učinkovito vključeni v bodoči Operativni plan varstva okolja v MOL), glede javnih kopališč , glede temeljne usmeritve glede prioritetnih dejavnosti v mestu in ne nazadnje glede režima v mestnem varovanem predelu Krakovo. To uživa spomeniško zaščito prav s področja "urbanistične zgodovine in krajinske arhitekture" in je zaščita namenjena predvsem tema dvema elementoma ureditve in poseganja v ta prostor. Brez intervencije v lastništvo s strani mesta oziroma ustreznih drugih nadzornih mehanizmov bo ta kulturni spomenik kot tak propadel in izgubil vse elemente, ki ga opredeljujejo kot vrednega spomeniškega varstva.

Anonimnez
Brez naslova, 9.10. 2007, 14:21

glede urejanja prometa glej še vzore:
http://www.smile-europe.org/frame3.html
in nato na primer:
http://www.smile-europe.org/demonstration_projects/gent/m easures_gent.pdf


Martina Lipnik
Krakovo, 10.10. 2007, 11:23

Krakovo:
na njegivih zahodno ležečih zelenih površinah (zaščitene z odlokom o varstvu kulture) je predvidena gradnja velikega podzemnega kanalizacijskega bazena, ki bo s svojim gradbenim dovoljenjem posegel tako v lastništvo, kot v parcelacijo za potrebe ustanovitve enotne parcele enotnega gradbenega podzemnega objekta z verjetno zeleno streho na nivoju terena..Bazen bo služil prelivnim vodam mešanega mestnega kanalizacijskega sistema. Alternativa bi bila okoljsko sprejemljivejša uvedba ločenega mestnega meteornega kanalizacijskega sistema....


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Richard M. Andrews je britanski arhitekt in urbanist. V svoji dolgi karieri je delal tako za lokalne oblasti in v zasebni praksi. Do leta 2003 je učil na Šoli za Arhitekturo v Birminghamu, nazadnje je bil na isti ustanovi tudi direktor za podiplomski študij. Kot gostujoči profesor je večkrat predaval tudi na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Pri svojih 64 letih je zdaj, kot pravi na pol v pokoju in občasno dela kot zasebni svetovalec za skupino britanskih podjetij, ki se ukvarja z varovanimi stanovanji za stare. Andrews je med drugim soavtor prve monografije in razstave o Plečnikovem delu (1983). Kot pravi se namerava v prihodnjih letih stalno preseliti v Ljubljano in tu uživati upokojenska leta.

My Vision for Ljubljana, Richard Andrews



Kako do parka? Mestna uprava bi morala vrtove odkupiti in lastnikom oddati nazaj v dolgoročen najem za minimalno nominalno najemnino.


Bo mestna uprava uspela uskladiti potek novogradenj v mestnem središču tudi s posodobitvijo prometnega režima?

na vrh