info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
30. 11. 2007

Maribor kot Pariz

Uredništvo
V Mariboru se bo jeseni prihodnje leto začela prenova Trga Borisa Kraigherja. Trg bo dobil tudi novo ime: poimenovali ga bodo po olimpioniku Leonu Štuklju. Predlog za prenovo je na ogled v Razstavnem salonu v Grajski ulici, kjer so spregovorili tudi o prenovi ostalih mariborskih trgov.

Prenova mestnega jedra s trgi in ulicami je del priprave Maribora, da postane evropska prestolnica kulture. Lepši in urejeni trgi naj bi bili namenjeni tudi organizaciji različnih prireditev. Trg Borisa Kraigherja je danes razdrobljena urbana ploščad, ki jo obdajajo različne poslovne stavbe: nakupovalno središče City, stavba Nove KBM, Probanke in Večera. Podlaga za novo ureditev trga je arhitekturni natečaj iz leta 1996, na katerem je bila izbrana rešitev študentov Fakultete za arhitekturo pod mentorstvom profesorja Aleša Prinčiča. Arhitekti so bili na podlagi novih zahtev mestne občine prisiljeni natečajno zasnovo temeljito spremeniti, tako da nova rešitev v prostor prinaša veliko vsebinskih sprememb. Preureditev trga sodi tudi v sklop celovite preureditve prometa v strogem mestnem jedru. Pod trgom je načrtovana garažna hiša, ob njeni izgradnji pa naj bi zaprli promet po Svetozarevski, ga preusmerili v Ulico heroja Bračiča ter v križišču s Titovo cesto uredili novo krožišče. Mestna občina Maribor za te posege še išče investitorja in upravljalca nove garaže.

Prenovljeni trg naj bi bil prekrit s platneno streho, ki jo arhitekt Aleš Prinčič opisuje kot novo pariško pokrito pasažo. Kot pravi Prinčič, je trg dnevni prostor mesta, zato so si zamislili tudi strop. S takšno rešitvijo naj bi dosegli red, umirili prostor in mu dali novo identiteto. Prenovo trga povezujejo tudi s programsko prenovo pritličij, ki danes ne komunicirajo z urbanim prostorom v okolici. Po prenovi naj bi v parterju okoliških stavb uredili trgovine, restavracije in umetniške galerije.

Novo podobo naj bi do leta 2012 dobili tudi Slomškov trg, kjer bodo ukinili parkiranje, zaradi nove ureditve pa bo potrebno odstraniti tudi nekaj starejših in bolnih dreves. Poleg tega mesto Maribor načrtuje tudi prenovo Rakuševega trga, Trga svobode, Grajskega trga in Rotovškega trga. Rotovški trg naj bi bil namenjen mestnemu protokolu, nanj pa naj bi preselili tudi šotor za gledališke predstave, ki v času Festivala lent kazi nabrežje Drave. Župan Franc Kangler napoveduje, da bodo v prihodnjem letu izpeljali javne natečaje in poskrbeli za projektno dokumentacijo, tako da bi se gradnja lahko začela jeseni 2008. Dela naj bi zaključili v šestih do osmih mesecih.


Več:
>>Nova vsebina v starem okolju / nepremicnine.si
>>Mestna občina Maribor

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

veseli štajerc
pasaža?, 30.11. 2007, 14:18

naj še kdo malo pobrska po svojem spominu, osebno se ne spomnim da bi taka rešitev zmagala na natečaju. upam da bo trgu res uspelo zaživeti kot trg, ker danes je ta prostor zgolj območje 'prehoda': povezuje mestno jedro - peš cono na zahodu s poslovnim centrom 'CITY' na vzhodu. če bo ta streha mimoidočega tukaj ustavila - potem vsaka čast! kolikor razumem te renderje se na južnem robu formira nek javni program. ampak ta bo moral upravičit celotno investicijo - ? tu gre za eno res gomazno zadevo - po prikazih sodeč bo višja od bivše SDK na jugu. glede na to da trg cesta deli na vzhodni in zahodni del in če obravnavamo samo njegov vzhodni - nadkriti del - potem je tu danes bore malo javnega programa v pritličju - danes so na tem trgu trije vhodi - v banko, v city in Ajpes. skratka - ponudba v paviljonu bo morala bit res 'jebačka'. prej bi si takšno nadkritje želel nad Gosposko ulico - potem nam center morda ne bi pobegnil v Europark?

maja
Brez naslova, 30.11. 2007, 14:47

Ma ja, saj sem vedla,... spet po prenovi sprememba imena...to je pa res treba!

Jasmin
Jaz pa sem upala,, 30.11. 2007, 16:02

da je bolezen preimenovanj dokončno minila....pa sem se zmotila. Gospod Štukelj je bil legenda že ko je živel in je v osnovni nespodobno, da bo dobil trg na temelju preimenovanja. Ali ni v Mariboru nobenega drugega relevantnega novega načrta, ki bi zaslužil poimenovanje po Štuklju?

Profesor
Premislimo..., 1.12. 2007, 10:28

... malo bolje o ulicah. Svetozarevska je lepa in pomembna mariborska ulica, ki povezuje točke, ki so identifikacijsko pomembne za Maribor: od Grajskega trga se ob nekdanjem vzhodnem obzidju spušča proti Vodnemu stolpu na Dravi. Ob njej stojijo pomembne mariborske stavbe (npr. Narodni dom, Frančiškanska cerkev), ki ustvarjajo tudi zgodovinsko nepretrganost in lep ulični ambient.

Če bosta sredi ulice zevali dve luknji za v garažo, ta ulica ne bo več ulica ampak uvozno izvozna rampa. Občutek povezanosti mesta z reko bo v tem delu zabrisan.

Nova platnena katedrala sicer izgleda O.K. Lahko si predstavljamo mašo z Natalijo Verboten in polnim trgom ljudi pod streho. Problem trga bo senca, predvsem v zimskem času. Ljudje za zadrževanje iščejo sončne in odprte prostore, zato po mojem mnenju tu nikoli ne bodo posedali, tako kot na Grajskem trgu. Trg utegne zaradi te strehe postati še bolj neprijeten in zapuščen kot je zdaj.


MKm
Brez naslova, 2.12. 2007, 15:04

Iz higienskih vzrokov bi kazalo vse natečaje katerih izvedba se ne uspe začeti v 10 (z besedo: desetih) letih razveljaviti. Čeprav so nekateri bolj ali manj upravičeni do tega, bi vseeno bil dodaten razmislek po enem desetletju na mestu.

štajerc
platnena katedrala, 7.12. 2007, 12:22

glede na županov stil dela tudi uporabniki stavb, ki jih bo stekleno-platnena opna 'pokrila' niso uspeli povedati svojega mnenja. kar se očitno še zmeraj aktualnih preimenovanj tiče pa - gospodu bi glede na njegov karizmo bolj pritikal kak nov park, kot trg. Kar pa se Svetozarevske tiče - to je lokacija bivšega mestnega jarka - mogoče hočejo arhitekti z rampami asociirati na mestni jarek? ker vsi ne dobivate mariborskega lista še to obvestilo - županstvo namerava v mestni park na promenado (glej vodnik) postaviti tri velike kipe, ki so v depojih (Tegethof,..).

Profesor
V Mariboru več novih jarkov, 7.12. 2007, 12:58

Kopanje jarkov je očitno Kanglerjeva glavna strategija. Menda naj bi v jarek spremenili tudi Orožnovo in Gledališko, da se bo dalo stlačit avte pod Slomškov trg.

Maribor očitno spet postaja avstrijska provinca. Če bo na Svetozarevsko vplul Tegethof, bo na Slomškov trg Podrecca...


Razočaran Mariborčan
You must be kidding me!, 29.12. 2007, 19:40

Da se arhitekta ne napada, je jasno! Je Slovenec! Če bi si to nenormalno grdo idejo s platnom zamislil kak tujec, pa bi tukaj bilo komentarjev oh in sploh! Ta načrt nima pojma z realnostjo! Kot nek tujek sredi Maribora! Primerjava s Parizom pa je sramotna! Pa kdo bo pod tem platnom ždel? Klošarji? Dobili bomo še eno dolgo betonsko ploščad kot tam na Greenviču nad hitro cesto! A center Maribora potrebuje senco, temo?? A smo Mediteran? Ne morem verjet, da nekdo ta načrt sploh resno jemlje in tu objavlja.
Po mojem bi bilo dovolj, če bi se tisti betonski bloki z mini zelenjem, panoji za plakate, trafike in prodajalne za sladoled in pecivo umaknile, parkirišča pred SDK-jem izpraznila, kakor tudi tisto grmovje v megalomanskem betonskem koritu odstranilo, ki zavzema polovico trga. Dreves je tudi vedno manj, treba jih odstranit in nova primernejša nasaditi. Potem pa trg uredit z enotnim tlakom, vse tja do trgovine H&M. Želim si trg z zelenjem in klopmi, bolj razgiban in zanimiv, da bom tam (pred banko, SDK-jem in Večerom (!)) posedel.. To megalomansko platno me bo prej odvrnilo. Ta načrt trga je kot iz časa komunizma. Veliko prazno betonsko nekaj, poglejte tiste klopi pod platnom. Pa je to realno. Pa kdo bo tam sedel, če ne golobi? Neverjetno, da je taka ideja nekomu na pamet padla. Vsaka čast arhitektu, ima jajca, da si upa kaj takega objavit.


kukavca
konzervativci ali je res tako slabo?, 8.10. 2008, 17:31

zanima me, ali je predlog res tako slab, da si ne zasluži niti ene pohvale ali pa gledamo vsi preveč ozko in nismo odprti za spremembe?

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.









na vrh