info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
11. 12. 2007

Gradnja hiše in ostalo

Metka Sitar, Dietmar Gasser
Katedra za arhitekturo in prostor Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru v sodelovanju z Mestno občino Maribor in Društvom arhitektov Maribor vabi na otvoritev razstave Gradnja hiše in ostalo (Hausbau und Dergleichen), ki je nastala pod okriljem foruma ArchitekturRaumBurgenland, v sredo 12. decembra 2007 ob 19.00 uri, v razstavišče Urban na Grajskem trgu 7 v Mariboru. Na razstavi se predstavlja sodobna arhitektura na avstrijskem Gradiščanskem.

Gradiščansko predstavlja najvzhodnejšo in najmlajšo avstrijsko zvezno deželo republike Avstrije. Dežela, k Avstriji priključena šele l. 1921, je bila zgodovinsko zaznamovana z obstojem "železne zavese" vse do odprtja meja po 1989, zlasti pa vstop Avstrije v Evropsko unijo l. 1995 ji je omogočil razvojno pot v sodobno evropsko regijo. Podobo dežele ves čas spremlja pridih nekakšnega rezervata, ki je s svojo široko razprostrto pokrajino brez velikih mest in umirjeno mentaliteto prebivalcev postal domovina številnim intelektualcem iz celotne Avstrije.

Razvoj grajenega okolja, v preteklosti pretežno osredotočen na ohranjanje zgodovinske substance in ranljivih podeželskih struktur, je v 80ih in 90ih z generacijami regionalno in lokalno vedno bolj zasidranih arhitektov začel spreminjati prostorsko podobo te skoraj nedotaknjene dežele. To so tisti arhitekti, ki so se po študiju na Dunaju in v Gradcu vrnili ali se doselili in ki jim predvsem ni zmanjkalo poguma za nove inovativne arhitekturne rešitve. V prvo generacijo, ki je podobo dežele videla z drugačnimi očmi in se je tudi prva drugače rahlo dotaknila s svojimi objekti, sodijo Roland Rainer, Ernst Hiesmayr in Walter Pichler. Naslednja generacija arhitektov, rojena na Gradiščanskem, med njimi Hans Schandl in Rudolf Szedenik, je sicer poskušala tukaj zgraditi tudi svojo eksistenco, vendar se je morala praviloma preseliti na Dunaj ali v druge večje mestne centre. Sedanjo generacijo arhitektov, to je generacijo 40- do 50-letnikov, ki živi in večinoma tudi dela na Gradiščanskem, zastopajo Fritz Brandlhofer, Hans Gangoly, Peter Schneeweis, Hans Schandl, Dietmar Gasser, Klaus-Jürgen Bauer. S svojimi projekti utirajo pot naslednji generaciji, saj verjamejo v živo kontinuiteto inovativnih rešitev, kreiranih prvenstveno za naročnike iz domačega okolja. O tem priča porast novozgrajenih objektov za ozaveščene posameznike in srednje velika, praviloma družinska podjetja (vinske kleti!), katerih avtorji prihajajo praviloma iz mlajših arhitekturnih birojev in so med njimi mnogi, ki so v zadnjih letih pobrali prestižne deželne nagrade za arhitekturo.

Odnos do kulture grajenega prostora je v veliki meri pogojen tudi z okvirjem deželne kulturne politike. V ta okvir lahko prištevamo l. 1993 ustanovljeni forum Architektur Raum Burgenland (Arhitektura Prostor Burgenland), ki kot stičišče stroke, prebivalstva, medijev in politike uresničuje svoje osnovno poslanstvo kritičnega spremljanja prostorskega razvoja dežele. Z informacijsko podprtimi pristopi in zagotavljanjem odprtega diskusijskega foruma za svoje člane sledi zastavljenim ciljem pospeševanja razvoja sodobne arhitekture in s tem dviga zavest o vrednotah kulture grajenega prostora v družbi. Dejavnost foruma (razstave, publikacije, okrogle mize) vključuje različne teme, ki praviloma odslikavajo stanje in probleme podeželskega okolja. Kot pravi arhitekt Dietmar Gasser, da arhitekturo te dežele odlikuje obrtniška spretnost in enostavnost, ker je na podeželju, daleč od velikih mest, tudi narava ljudi takšna. Uglašena v prvi vrsti na občutenje udobnosti, kot da ne potrebuje hladnosti moderne arhitekture. Otto Kapfinger, dunajski arhitekturni publicist (Neue Architektur in Burgenland und Westungarn, 2004), govori celo o Gradiščanskem kot o novem fenomenu regionalne arhitekture, kakršnega predstavlja Tessin v Švici ali Voralberg v Avstriji. Skratka, arhitekt Klaus-Juergen Bauer, od l. 2000 tudi predsednik foruma, povzema, da je Gradiščansko, znano nekoč kot vaška dežela, danes dežela moderne arhitekture. Dodatne informacije lahko dobite na naslovu: >>office@architekturraumburgenland.at.


Več:
>>ArchitekturRaumBurgneland

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
ArchitekturRaumBurgneland

Razstavo, poimenovano po l. 1916 izdani knjigi Heinricha Tessenowa, "Hausbau und dergleichen" (Gradnja hiše in ostalo), je forum ArchitekturRaumBurgenland postavil na pobudo Katedre za arhitekturo in prostor na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru. Razstavo kot prvi poizkus problemske definicije sodobne regionalne arhitekture dokumentira aktualno arhitekturno sceno na Gradiščanskem. Izbrani projekti v svoji govorici domala ignorirajo internacionalne trende in v pogosto pravem nasprotju stališčem moderne arhitekture odsevajo sporočilo, da arhitekturno oblikovanje temelji na obrtniškem znanju, ki bistveno definira arhitekturni izraz. Morda se v tem skriva ključ, ki odpira nove poti tudi za razvoj specifične „arhitekturne šole” tudi za mariborsko regijo.

Razstava v mariborskem razstavišču Urban bo odprta od 12.decembra 2007 do 3. januarja 2008, od ponedeljka do sobote od 9.00 do 14.00 in od 15.00 do 19.00 ter v nedeljo od 10.00 do 15.00.



PA1 - Hiša s slonovo kožo, PPAG, Zurndorf, 2006


Enodružinska hiša, p!² architektur, Mattersburg, 2007


Adaptacija delavnice v centru za izobraževanje odraslih, Pichler & Traupman, Eisenstadt 2007



Vabilo
na vrh