info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
19. 9. 2003

Prostorske posledice širitve EU

Maja Simoneti
Delo 18.septembra 2003 poroča, da se je13. evropska konferenca ministrov odgovornih za prostorsko načrtovanje pri Svetu Evrope (CEMAT), končala s sprejetjem Ljubljanske deklaracije oziroma Deklaracije o prostorski razsežnosti vzdržnega razvoja. Ljubljanska deklaracija sporoča, da "brez upoštevanja prostorske razsežnosti, ki je evropski pravni red še ne pokriva, ne bo možno uveljaviti načel trajnostnega razvoja in ne preseči sedanjih razlik v razvoju posameznih območij Evrope."

V Mariboru je 17. in 18. septembra potekal spremljevalni dogodek konference: mednarodni seminar "Posledice širitve EU", ki ga je organiziralo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Republike Slovenije. Nekako sto udeležencev, predstavnikov različnih upravnih in strokovnih služb, je lahko prisluhnilo programu v več delih oziroma treh vsebinskih sklopih :
- skupne perspektive in načela,
- proces širitve EU: vzdržen razvoj – pričakovanja in izkušnje
- rezultati skupnih aktivnosti.

Izpostaviti velja predvsem splošni vtis, da postajajo prostorske razsežnosti razvoja in z njimi urejanje prostora pomembnejše kot so bile v preteklosti. Ugotovitev velja, kot je poudaril Miran Gajšek, tako za države članice kot za čakajoče na vstop v skupnost in pomembno izpostavlja pomen prostorskega načrtovanja. Prostorska povezanost je omenjena tudi v novem predlogu ustave EU in bojda se Bruslju razmišlja celo o direktoratu za prostor, to je o povsem samostojni evropski službi za prostorske razsežnosti razvoja. To naj bi nedvoumno vplivalo na preporod prostorskega načrtovanja kar se že kaže skozi nove nacionalne prostorske strategije različnih držav, kot vemo tudi Slovenije. Strokovni preporod spremlja povečana potreba po povezovanju in izmenjavi izkušenj, zaradi česar so se predvsem slovenski urbanisti (DUPPS), že povezali z evropsko stanovsko organizacijo (ECTP), ki združuje kar 27.000 prostorskih planerjev.

Že leta 1999 sprejeti dokument ESDP (evropske prostorske razvojne perspektive) je kazal na to, da so velike razlike v razvoju, ki občasno zelo obremenjujejo sodelovanje v skupnosti, povezane tudi s prostorskimi značilnostmi držav članic in z načinom usmerjanja razvoja v prostoru. Nedvomno je bil tudi zato vzpostavljen program ESPON (european spatial planning observation network) v katerem, v več vsebinskih sklopih, interdisciplinarne skupine primerjalno proučujejo značilnosti 25 držav članic in bodočih članic skupnosti, z namenom opredeliti skupne kriterije povzemanja stanja in trendov ter oblikovanja učinkovitih prostorskih politik, ukrepov, za premagovanje velikih razlik oziroma za dosego kar največje možne notranje prostorske kohezivnosti skupnosti.

ESDP ali kot so kratico poslovenili EPRP daje velik poudarek tudi regionalni ravni urejanja prostora, ki naj bi bila pravo merilo za premagovanje velikih razlik med deli posamezne države oziroma unije. Ugotovitev je v Mariboru potrdil tudi Ivo Piry iz Službe vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj. Pri harmonizaciji razlik se pripisuje odločilen pomen za dosego uravnoteženega razvoja v prostoru ter za uskladitev različnih interesov pospešeno vključevanje javnosti. Kot vemo nas iz s tega stališča bolj razvitih okolij opozarjajo, da sodelovanje javnosti sploh ni več aktualna tema, pač pa naj bi odslej prakticirali "participatory planning".

Med dobrimi in jedrnatimi prispevki o izkušnjah sodelovanja ob meji z Italijo, o sodelovanju med regijami in tujih strateških planih, o projektu ESPON, skupnih evropskih izhodiščih in pričakovanih posledicah pridružitve v slovenskem prostoru, o pogledu Uprave za lokalne skupnosti na inercijo naše javnosti in pomen lokalnih posebnosti za razvoj, sta nekoliko izstopali dve predavanji.

Mojca Gabrijelčič Blenkuš z Inštituta za varovanje zdravja je udeležencem predstavila potrebo po oceni politik, programov in projektov na zdravje ljudi (Health Impact Assessment) in povedala, da v sodelovanju z ministrstvom za zdravje tudi pri nas že izvajajo take ocene in imajo prve zanimive rezultate. HIA so se razvile kot rezultat ugotovitve, da resor sam ne more dosti vplivati na zdravje prebivalstva, lahko pa opremi druge resorje z vednostjo, kako posamezni ukrepi in rešitve vplivajo na zdravje prebivalcev. Za izdelavo nacionalne zdravstvene strategije so zato izdelali nekaj takih presoj. Zanimivo bo seveda izvedeti, kaj konkretnega sporočajo nacionalni prostorski strategiji oziroma prostorskemu resorju. Brez dvoma pa pričakujemo, da bo pričetek prvih Strateških presoj vplivov na okolje pri nas uspel v vsebinski okvir vključiti tudi to razsežnost ocenjevanja posledic politik, programov in planov.

Res odlično predavanje je imel profesor Miodrag Vujošević iz Inštituta za arhitekturo in urbanizem iz Beograda, ki je podal nedvoumno sliko posledic tranzicije in vojne v prostoru. Brez zadržkov je izpostavil problem neupoštevnaja zakonske regulative in tihega sprejemanja anarhije v urejanju prostora tudi s strani stroke. Delovalo je kot bi nekdo nekoliko karikirano v tekoči angleščini opisoval domače razmere. Bilo bi nam v olajšanje, če bi lahko zapisali, da je profesorju iz dvorane zaploskalo veliko število slovenskih kolegov, ki so redko kritični do dogajanja na "političnem odru vsakdana". Ugotoviti moramo, da se posledice širitve EU, predvsem prostorske seveda, dotikajo kolegov iz prakse in akademskih krogov vse drugače kot je to moč doživeti na taki prireditvi. Škoda, saj je odbor visokih uradnikov CEMAT zadnja tri leta, do sprejema Ljubljanske deklaracije končno vodila prav Slovenka, arhitektka Margita Jančič z Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Glede na vsebino te deklaracije bi morali biti ponosni in zaploskati tudi njej.


>>European Spatial Planning Observation Network
>>European Council of Town Planners
>>Ministrstvo za okolje prostor in energijo
>>Ljubljanska deklaracija / besedilo

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.

Konferenca CEMAT v Ljubljani


Otvoritev konference


Programi pobud Skupnosti EU Interreg III B:
Alpsko območje sodelovanja




na vrh