info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
14. 12. 2007

Bo prestolnica kulture rešila zavoženo prenovo gradu?
Po tem, ko so dela na sanaciji mariborskega gradu dosegla kritične strokovne faze in zastala, Urbanistični svet za Maribor v svojem sedmem stališču poziva mestno občino Maribor, da pred nadaljevanjem prenovitvenih del na osnovi konzervatorskega programa pripravi ustrezno programsko shemo ter izvede javni arhitekturni natečaj.

Svoj poziv Urbanistični svet utemeljuje takole: Mariborski grad je edinstvena in nezamenljiva stavba srednjeveškega mestnega jedra, po svoji pojavnosti in pomenu predstavlja enega od najpomembnejših mestnih simbolov. Pred leti začeta prenova se je zaradi pomanjkanja denarja ustavila in s svojimi rezultati razburkala strokovno in laično javnost. Povečana medijska pozornost je privedla do revizije projektov in ugotovitve komisij pričajo o nepravilnostih pri organiziranju in vodenju tega simbolnega in za mesto nadvse pomembnega projeta.

Mariborski mestni grad je od svojega nastanka konec 15. stoletja prestal številne prezidave in dozidave, ki so bile posledica spreminjanja njegove funkcije v mestu. Do sredine 17. stoletja je šlo večinoma za dodatna utrjevalna dela, saj je zgradba služila kot pomemben del utrditve severovzhodnega dela mestnega obzidja. Od sredine 17. stoletja dalje pa se je postopoma spremenil v osrednje plemiško prebivališče v Mariboru, najprej grofov Khislov in pozneje grofov Brandisov. V tem času se je nekdanji deželno-knežji upravni dvor gradbeno in tudi pomensko prelevil v grad, konceptualno pa v rezidenco, ki je pomenila vrhunec v njegovem več¬stoletnem razvoju. Speljava sedanje Grajske ulice v drugi polovici 19.stol. je razpolovila nekdaj strnjeno grajsko substanco, zahodni deli so kmalu spremenili namembnost. V 30-tih letih 20.stol. so nekdanje upravno poslopje predelali v kavarno Astorija, podrli stanovanjski stolp in na dvorišču postavili Grajski kino. S tem je dokončno izginila predstava o nekdaj velikem in strnjenem grajskem kompleksu. Vzhodni del je pred 2.svetovno vojno odkupila mestna občina ter ga preuredila v muzej.

Dalj časa načrtovana kompleksna prenova grajskega poslopja, ki se je na osnovi verificiranega programa ministrstva za kulturo pričela pred leti, je obsegala 3 faze, pri čemer je ostala neizvedena tretja- vzhodni trakt z dvoriščem. Dve izvedeni fazi pa sta v teku del na prenovi postregli z rezultati dvomljive strokovne vrednosti tako, da je bila mestna občina zaradi pritiska javnosti prisiljena naročiti izdelavo revizije tehnične dokumentacije in vzporednih postopkov. Izsledki revizije so zaskrbljujoči in večplastni, kažejo na dejstva, ki si jih projekt takega ranga nikakor nebi smel privoščiti. Izbira arhitekta kljub zakonskim določilom ni bila rezultat natečaja, šlo je za direktno oddajo del ( investicija male vrednosti) ki je bila kasneje zaradi prikazov zmanjšanega investicijskega volumna še dvakrat ponovljena. Dela so se izvajala brez ustreznega in vnaprej pripravljenega konservatorskega programa, gradbene sondaže so v toku del privedle do posameznih odločitev, ki so bile v nasprotju s projektom. Prišlo je do spora med odgovornim arhitektom in mestno občino, ki še ni končan, odsotnost projektanta pa je privedla do množice nepovezanih in z dvomljivimi argumenti opremljenih rešitev. Posebno okoliščino v procesu predstavlja pozicija odgovornega spomeniško-varstvenega strokovnjaka- konzervatorja. Če so bili njegovi napotki bistveni pri izvajanju del, je njegova prisilna upokojitev zaradi sporne zasteklitve zahodne fasade gradu povzročila molk v vrstah spomeniške službe. Niso imenovali novega konservatorja in mestna občina je ponovno angažirala istega, sedaj že upokojenega strokovnjaka. Še bolj kot organizacijski zapleti pa so pomembna izvršena dejstva, stanje poslopja po izvršenih prenovitvenih posegih. Tu ni mogoče mimo ugotovitve, da predstavljajo gradbena dela na objektu primer, kako se s spomenikom take kvalitete ne sme ravnati. Namesto, da bi grajska struktura odražala svoje poreklo, prikazala različna gradbena obdobja, ki so privedla do sedanjega stanja, se je spremenila v nek nedojemljiv konglomerat rešitev, za katere se zdi, da so bili bolj kot v prezentacijo tega spomenika usmerjeni v hitro reševanje odprtih problemov :
-
program prenovljene zgradbe ni dokončno določen. Odstranitev posameznih funkcij (kavarna, umetniški kabinet, potovalna agencija) ni bila spremljana z odločitvami o potrebni ekonomski neodvisnosti prenovljenega kompleksa
-
grajska klet (novo razstavišče), ki predstavlja gotsko osnovo današnje strukture, skriva sporočilo svojih kamnitih stebrov in opečnih obokov pod neustrezno izvedenimi ometi
-
bastija je bil eden vrhuncev mestnega graditeljstva 16.stoletja. V prenovi s sten in stropov ni bil odstranjen omet, opečna gradnja lokov in stropa je ostala skrita, nobeno od stopnišč v tem območju ni bilo rekonstruirano.
-
vprašljiva je selitev delavnic iz kleti v podstrešje. Razen neugodnih klimatskih pogojev za delo se je z ureditvijo zakril pogled na impozantno leseno strešno konstrukcijo z gotsko poslikavo na stenah
-
ureditev tal grajskih soban s cenenimi laminati, vodenje instalacijskih cevi po stenah, nameščanje plinskih bojlerjev na stene soban in že tolikokrat omenjena plastificirana okna so prijemi, ki so degradirali in spremenili notranjo in zunanjo podobo grajskega poslopja.


Glede na dejstvo, da proces prenove gradu še ni končan, je nujno pristopiti k njegovi implementaciji. Za dosego teh ciljev predlagamo:
-
pripravo programski osnov za re-definiranje posameznih odločitev in pripravo navodil za nadaljevanje projekta skozi jasen konzervatorski program
-
pripravo programskih osnov za ureditev Trga svobode s posebnim odnosom do podzemne garaže in spomenika NOB
-
pripravo programskih osnov za ureditev Grajske ulice in prostora (piazzete) pred grajskim stopniščem
-
pripravo programskih osnov za definiranje potrebnih javnih funkcij v gradu, ki bi mu zagotavljale ekonomsko neodvisnost
-
izvedbo javnega arhitekturnega natečaja za pridobitev najboljšega projekta za nadaljevanje del na prenovi


Sedmo stališče Urbanističnega sveta za Maribor so podpisali: Bogdan Reichenberg, Uroš Lobnik, Sašo Radovanovič, Igor Recer, Andrej Šmid, Dr. Vladimir Drozg, Dr. Danijel Rebolj, Mag.Tomaž Kancler, Miha Milič, Robert Gostinčar in Franci Pivec.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

niježvakazaseljaka
zamenjajte krmarja!, 24.12. 2007, 23:58

človek še razume da tako spodleti nekomu ki ni iz stroke, a glede na to da je direktorica pokrajinskega muzeja (ki domuje v maribosrkem gradu) Mirjana Koren po izobrazbi arhitektka, ki poleg vsega še tolče najvišjo javno plačo v Mariboru, pa se res vprašaš, komu smo dali v roki vajeti tako težkega konja? to kar se da danes videt v in na mariborskem gradu: čez njega se je sprehodila četa šlamastičnih obrtnikov ki so sami oblikovali njegovo podobo. direktorica pa nič. referentka s spomeniškega varstva prav tako nič. nekdo je verjetno dobro zaslužil na vseh teh ALU oknih (kdo jih bo sedaj menjaval?). medtem pa so reichenbergerjevo vratarnico prepustili propadu. če so odgovorni poslušali glas zaplankanega ljudstva, bi jo vsaj odstranili, ne pa da center maribora izgleda kot bangladeš. predlagam naj se grejo apatične gospe past v kakšno drugo manj odgovorno službo, vodstvo prenove gradu in pokrajinskega muzeja pa se naj prepusti tistim ki jim ni vseeno.

marburger
značkarji, 7.1. 2008, 17:09

malo pozno se je samooklicani USM lotil prenove MB gradu. bolj kot karkoli zgoraj navedenega drži 'dosti babic, kilavo dete'. mnogi so se vpletali in bili vpleteni v prenovo, tako in drugače. izvirni greh pri celotni zadevi pa je, da ne na začetku, menim da danes ni nič drugače, ni bilo jasnega programa in vizije (beri koncepta) prenove gradu. čigav interes in kaj takšno stanje omogoča, pa ni težko uganiti. dokler tako stanje ne moti tistih, ki za takšno obnovo dajejo denar, ni pričakovati boljšega rezultata.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.







na vrh