info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
21. 12. 2007

Natečaj za 200,00 hektarov
V začetku januarja 2008 se bo pričel mednarodni javni urbanistični natečaj za ureditev širšega prostora Šmartinske ceste v Ljubljani. Območje je ogromno, saj skupaj obsega približno 200,00 hektarov. Natečaj bodo skupaj razpisali Mestna občina Ljubljana in sedem gospodarskih družb, ki so lastniki večjih sklopov zemljišč na tem območju.

Sodelovanje pri razpisu odpira možnost za bolj zavezujoče oblike javno-zasebnih partnerstev pri razvoju mesta, kot smo jih bili vajeni do sedaj. Območje med Šmartinsko cesto in "Južno železnico" ima velike razvojne potenciale in dolgoročno lahko prispeva k gospodarski okrepitvi Ljubljane in oblikovanju mestnega prostora prihodnosti.

MOL s partnerji, pa tudi ZAPS, so se odločili za mednarodni urbanistični natečaj, z mednarodno ocenjevalno komisijo, saj menijo, da bodo tako lahko pridobili rešitve, ki bodo konceptualno pokrile celotno območje in in jih bo mogoče izvajati v posameznih urbanističnih celotah, ki jih obvladujejo posamezni naročniki in bodo kasneje predmet podrobnejšega načrtovanja.

Natečaj naj bi bil razpisan januarja, maja 2008 pa bodo rešitve že izbrane in predstavljene na razstavi.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Janez
Partnerstvo v imenu Ljubljančanov, a ne zanje, 27.12. 2007, 13:04

Čeprav naj bi več o pogojih natečaja zvedeli šele v začetku januarja, pa me je že zdaj groza navedka, da gre za projekt, ki ga v navezi z Zaps in "sedmimi gospodarskimi družbami" pripravlja MOL. To namreč pomeni, da bo 200 hektarov površin med Šmartinsko cesto in železnico skoraj zagotovo doživelo "razcvet" neslutenih razsežnosti. Bojim se, da bo MOL podlegla interesom kapitala (zlasti lastnikov Velane in Kolinske), ki si že vrsto let prizadevajo, da bi "nekonkrurenčno" proizvodnjo zaves in hrane preselili na cenejšo lokacijo (Velana se je pred nekaj leti skorajda preselila v prostore Induplatija v Jaršah pri Domžalah, Kolinska pa ima v mislih selitev celotne proizvodnje v Makedonijo). Pri tem jih seveda ne zanimajo usode nekaj sto zaposlenih delavcev, temveč jih v tako raboto žene le želja po ekstra dobičkih. Proizvodnja je več ali manj le strošek, pravi biznis je v preprodaji nepremičnine, ki je zdaj vredna 200 evrov za kvadratni meter, ko bi zadeve odstranili in pozidali z novimi stanovanjskimi, trgovskimi ali poslovnimi objekti, pa bi zemlja bila vredna do 1000 evrov. Če k temu prištejemo še profite od prodaje nebotičnikov za višje sloje prebivalstva (razlika med zdajšnjim FSI in bodočim bi bila vsaj petkratna), bodo nekateri veleigralci zaslužili desetine milijonov evrov, MOL in ZAPS, ki bosta pri tem držala "štango", pa bosta na račun mižanja pri novi urbanizaciji dobila bogate drobtine (beri provizije v nekaj zasebnih žepov). Kaj bo to pomenilo za Ljubljano, ki se ob podhranjeni prometni in komunalni infrastrukturi že zdaj duši - zlasti Šmartinska cesta ne zmore več prometa, Kajuhova, Letališka in Pokopališka pa so kot prečnice ali vzporednice odločno premajhne za razbremenjevanje prometa od centra proti BTC in nazaj (železnice ne bi niti omenjal kot alternative) - pa seveda ni niti za pomisliti. Prav zanima me, kaj si o načrtu nove pozidave, kjer se bojim, da bodo skušali umestiti 20 ali 30 tisoč novih stanovanj, ali pa narediti podaljšek BTC vse do Vilharjeve in Topniške, mislite arhitekti, ki vam ni le do zidanja, temveč vas zanima tudi in predvsem urbanizem? Se vam zdi utopično, da bi degradirane površine postale velikanski mestni park tipa Tivoli, saj v tem delu mesta v zadnjih desetih letih rastejo le betonski kolosi (izjema le pas ob Žalah, ki ni zazidljiv zaradi daljnovodov)? Vas je morda strah "razvojnih potencialov", ki jih ponujajo razpisovalci natečaja, ali pa ste le neobčutljivi opazovalci dogajanja, ki jim je mar le tega, da sodelujejo pri projektu, ne glede na njegove dolgoročne posledice? Bojim se, da se bo le ponovila zgodba projekta PCL, kjer še vedno ni jasno, kaj se bo izcimilo iz njega (nihče v MOL se ne sprašuje, kako bo sploh tekel promet po Vilharjevi in Masarykovi, kdaj bosta postali mestni aveniji, kako se bodo nanjo priključevale vezne ceste, kot so, Dunajska, Železna, Topniška, Njegoševa, Grablovičeva...). Vsi že zdaj vemo le to, da se bodo problemi na cestah, ki so že zdaj težko obvladljivi, le še stopnjevali, saj nepremičninarji in gradbinci močno prehitevajo komunalce in cestarje.

Beno
Brez naslova, 29.12. 2007, 18:52

Sit sem teh nergačev! Ko se ne spremeni nič, so tiho. Ko pa se kaj premika, pa se spet kritizira in napada. Kakorkoli je nek velik projekt izpeljan, zmeraj se najde kak Janez in kritizira. Pravi Šentflorjanci smo. Velik projekt prinaša velike spremembe, pozitivne in negativne. Ta župan nekaj dela. Prej pa se je počasi Ljubljana zaraščala, marsikaj se je dovoljevalo, a kje ste bili takrat, kritizerji? Je moral Janković odstranit vrtičke kmečkega folka, ki bi rad bil urban in kmetavzarski hkrati - a to ne gre. Podpiram vse večje projekte, visoke zgradbe, megalomanske projekte. Prepotoval sem svet in Ljubljana je mala vas, neprepoznavna, ker stagnira, z njivami v mestu in brez vizije. Ta župan ima vizijo in sem vesel, da bomo imeli prestolnico, na katero bomo lahko ponosni, na staro in sodobno arhitekturo. Čas gre naprej, tudi leto 2007 bo čez 100let zgodovina, na katero bomo lahko ponosni. By the way, nisem volil Jankovića, ker sem Mariborčan. A sem ponosen na našo prestolnico in nov način županovanja. Še posebej, kako župan ne klone gospodarskim interesom, ampak mu je v ospredju človek. Kangler si naj vzame vzgled.

jure
Brez naslova, 29.12. 2007, 23:55

Natečajni pogoji resda še niso znani, vendar se je upravičeno za bati, da se bo ponovila zgodba Tobače tovarne in še katere ljubljanske lokacije, kjer je investitor že v štartu podal zaželjeno gostoto (seveda mnogo preveliko), arhitekti pa so jo potem le še servilno potrdili na raznih delavnicah in natečajih in zbasali preobsežne kvadrature v take in drugačne stolpnice. Seveda je prestrukturiranje industrijskih con v mestnih središčih pozitivno kot del notranje rasti mest in s tem trajnostnega razvoja, vendar se očitno nihče ne sprašuje, kakšno bivanjsko kvaliteto bo ponujal ta prostor, oziroma se iz neznanega razloga ne upajo upreti požrešnim špekulantskim graditeljem. Prav določanje zmožnosti danega prostora, torej tudi in predvsem gostote (fsi, fz) so domena urbanistov, ne investitorjev. Kot tudi farmacevtske družbe ne diktirajo zdravnikov zahtevane porabe zdravil (naj ne bi - seveda se žal dogaja tudi to). Vsekakor upam, da se motim in da je še kaj razuma na MOLu in med arhitekti in urbanisti. Da si bomo v tujini iskali druge vzore kot megalomanske projekte. Ti so že po definiciji besede prav to - norost.

Maja
celote obvladujejo naročniki, 2.1. 2008, 10:09

Iz te najave veje čuden ton. Urbanistični natečaj bo razpisan, hkrati pa posamezne urbanistične celote že oblvadujejo posamezni naročniki! Urbanističnih celot ne smejo obvladovati nikakršni naročniki. Urbanistično načrtovanje je v celoti v pristojnosti MOL. Kdo zastopa v teh zadevah interes MOL, komu odgovarja in kako je pri tem lahko soudeležen vsak meščan pa je tudi znano. Če dele mesta obvladujejo naročniki, potem mesto ne more nikoli postati harmonična celota in prav zato so ključna pooblastila za upravljanje s prostorom in mestogradnjo v rokah mesta!

mark
urbanizem, kaj je to, 4.1. 2008, 13:33

Če govorimo o urbanističnem razvoju ali urejanju nekega večjega mestnega predela, kot je v tem primeru, je najprej pomembno vedeti, čemu naj bi bil ta prostor namenjen in kako naj bi bil urejen v kontekstu mesta. In tej širši viziji bi moral biti namenjen ta natečaj, če je urbanistični. Še posebej bi bilo zanimivo videti, kako bi tuja stroka pristopila k oblikovanju - prenovi celotnega mestnega predela. V nadaljevanju, v drugi fazi, bi se lahko ukvarjal z ureditvijo na posameznih parcelah različnih investitorjev, ki razumljivo zastopajo le svoj podjetniški interes. V konkretnem primeru bo Ljubljana očitno ponovno preskočila prvo stopnjo in napore usmerila le v izpolnitev želja investitorjev po predvidevam čim večji stanovanjski rabi, pa kjer koli to že je.

Anonimnez
Brez naslova, 11.1. 2008, 22:42

Kaj že pravijo "nadrejeni akti" - ali ni območje po veljavnih dokumentih namenjeno industriji - to je "proizvodni dejavnosti"?
Ali natečaj spreminja prostorski dolgoročni plan?
Če ga, kaj so strokovni argumenti za vsebino natečajne naloge - kakšne študije, preveritve, analize krajinskih, gospodarskih, prometnih, okoljskih, socialnih, kulturnih in drugih vplivov, ki jih bo zastavljeni program povzročil na prostoru Ljubljane na nivoju dolgoročnega planiranja urejanja prostora?

Brez predhodnega preverjanja učinkov želenih posegov v prostor kar na podlagi nedodelane natečajne naloge pridobljene arhitekturne rešitve v procesu urejanja prostora nimajo nobene vsebinske pravno veljavne teže - glede na veljavno zakonodajo s področja urejanja prostora . Slediti jim morajo še vse naštete preveritve in analize, na podlagi tega šele lahko dobijo dokončno potrditev v prostorskih odlokih.


Anonimnez
za jureta, 11.1. 2008, 22:49

Vsekakor upaš, da se motiš in da je še kaj razuma na MOLu in med arhitekti in urbanisti - upanje je zaman!
Čez denar ga ni - kjer se pa ni treba sekirati glede odgovornosti in kjer ni nadzora in se dela kar se hoče, pa sploh ne.


Anonimnez
Brez naslova, 11.1. 2008, 22:53

Kateri člani ZAPSa so člani natečajne komisije?
Ali se pri oblikovanju natečajne naloge držijo predpisane strokovne prakse za prostorsko planiranje, če gre za "urbanistični natečaj"?


mali lastniki
enakopravnost v prostoru, 11.1. 2008, 22:57

Slišimo (in beremo), da se pripravljajo prostorske spremembe na vseh površinah okoli nas, pa tudi na naših, ne da bi nas kdo kaj vprašal! To ne gre - v postopkih izdelave izvedbenih prostorskih aktov smo enakopravni in mimo naših interesov ne bo šlo - že zamenjave ali nove razdelitve zemljišč imajo svoje predpisane postopke, ki se urejajo na koncu v Zemljiški knjigi, nikakor ne brez našega pristanka glede vsebinskih prostorskih sprememb, ki nas naj bi čakale!.

Anonimnez
Brez naslova, 11.1. 2008, 23:03

Nered je nered (v takih razmerah je res težko pričakovati kakšno močno "strokovno zavest") - beri še :

http://www.naddemokracija.si/novice/odprto-pismo-urbanistke/


karnel
natečaj BTC, natečaj Kolizejnatečaj Tobačna, 12.1. 2008, 17:45

Po veljavnih postopkih morajo biti sprejeti sklepi pristojnih organov, »vodilni mestni in državni uradniki« pa morajo absolutno ščititi in uradno varovati uradno veljavna določila, sicer niso uradniki v javni funkciji.
Ocena, da Ljubljana nima vizij in razvojnih sredstev ter da si mora pridobiti nove instrumente za načrtno ukrepanje, je napačna. Doživela naj bi nenadno opustelost svojega središča, kar naj bi vse presekal pogumni investitor ali investitorji in njihovi vabljeni mednarodni arhitekturno urbanistični natečaji. Tako ne gre – mesto mora s pravilno obdelanimi razvojnimi elaborati nuditi prave in obvezujoče usmeritve investitorjem. To zahtevajo tudi pravni pogoji na področju urejanja prostora.
Mesto ni brez obstoječe vizije niti ne brez ustrezne pravne regulative. Skladno z veljavno zakonodajo ima mesto že zdavnaj sprejet in redno dopolnjevan prostorski dolgoročni plan, ki mora biti podprt z ustreznimi strokovnimi podlagami, kar opredeljuje v mestnem središču centralno namembnost brez večjih funkcionalnih in fizičnih sprememb, na območju BTC pa zaenkrat še industrijo, ne pa koncentracijo centralnih dejavnosti ali celo ne stanovanj. Očitno so »vizije« investitorjev v nesoglasju z obstoječo uradno »vizijo« mesta. Možnost sprememb vizije mesta pa je dana s pripravo novih strateških in izvedbenih prostorskih aktov, ki se v Ljubljani tudi pospešeno pripravljajo, pri čemer naj bi se glede na veljavni zakon tako imenovane » zasnove urbanističnih ureditev«, vendar za mesto kot celoto, pripravile celo v variantah, kar bi omogočilo v okviru javnih obravnav soočenje različnih prostorskih vizij. S tem bo po sprejetju dana nova možnost zainteresiranim investitorjem, da uresničujejo skupaj z mestom javno potrjeno in izbrano mestno vizijo. Vse drugo pomeni »prehitevanje po desni« in je škodljivo za pravno varnost mesta in investitorjev, za demokracijo in za prostor z okoljevarstvenimi problemi vred.
Za to, da je danes mestno središče še vedno opustelo, ni bilo nobene potrebe in ni krivda samo v neprimernih prostorskih aktih temveč bolj v njihovi realizaciji in gospodarski politiki mesta. Če se ozremo po drugih tranzicijskih državah in njihovih prestolnicah, se lahko kar sramujemo. Pobliže si oglejmo samo Prago, Budimpešto itd.. - krasna mesta na nivoju zahodnoevropskih prestolnic s cvetočimi, živahnimi in uglednimi središči z ohranjenimi objekti polpretekle in pretekle dobe ter razvito turistično, trgovsko in ostalo ponudbo.


Anonimnez
Brez naslova, 12.1. 2008, 18:00

Iz objavljenega besedila
"MOL s partnerji, pa tudi ZAPS, so se odločili za mednarodni urbanistični natečaj, z mednarodno ocenjevalno komisijo, saj menijo, da bodo tako lahko pridobili rešitve, ki bodo konceptualno pokrile celotno območje in in jih bo mogoče izvajati v posameznih urbanističnih celotah, ki jih obvladujejo posamezni naročniki in bodo kasneje predmet podrobnejšega načrtovanja."
KOMENTAR:
pridobljene rešitve bodo predmet podrobnejšega načrtovanja - pri vsem pa se šprica "dolgoročnejše načrtovanje" in prostorski dolgoročni plan, kot da ga ni...pri novem bodo pa že "fakti" znani - saj jih bo osmislil in opravičil N A T E Č A J kot vrhunec arhitekturnih strokovnih prizadevanj (vendar ne urbanističnih?) !!! Pri tem ni važno, na čem temelji vsebina natečajne naloge, na kakšnih pravnih temeljih...


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


na vrh