info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
21. 12. 2007

Ali je izbrani projekt najboljša rešitev?

T. Glažar, J. Grohar, A. Intihar, K. Lipnik Vehovar, J. Prijon, V. Razinger, A. Vehovar, M. Mohar
Natečaj za novo sodno stavbo v Ljubljani je natečaj za simbolno najpomembnejši objekt, ki bo grajen v samostojni Sloveniji. Med drugim je ta natečaj tudi preskus zrelosti naše družbe za sprejemanje velikih in pomembnih odločitev. Na rezultatih natečaja vidimo ali kot družba stremimo k presežkom ali se na prelomnicah zatekamo v varno povprečje. Ob razstavi natečajnih elaboratov si vedno postavimo vprašanje -

Ali je izbrani projekt najboljša rešitev?


V zaključnem natečajnem poročilu beremo, da strokovna žirija ocenjuje, da ni. Tako lahko v poročilu ob elaboratu, ki je prejel posebno priznanje preberemo:

"Žirija se je kljub prepoznavno najboljši rešitvi odločila za kontinuiteto, priznavanje prednosti elaboratom, ki so bili usklajeni s projektnimi pogoji."

Problem je seveda v tem, da vsi natečajniki nismo reševali iste naloge in odgovarjali na isto vprašanje. Prvonagrajeni elaborat je gotovo najbolje odgovoril na zastavljeno vprašanje, ki se je glasilo "Kako stlačiti sodišče v predpisan volumen?" Že od samega začetka natečaja opozarjamo, da je to vprašanje napačno.

Zakaj naj bi bila predpisana oblika, ki izhaja iz forme poslovnega objekta predvidenega na tem mestu v zazidalnem načrtu, edina primerna za osrednjo sodno stavbo?

Po najboljši volji naša ekipa ni našla oziroma prepoznala nikakršnih vsebinskih, arhitekturnih, urbanističnih, postopkovnih ali avtorsko-pravnih razlogov za to, da bo nova sodna stavba videti kot naključni konglomerat likovno nesrečno sestavljenih volumnov. Dejansko obstoja samo en razlog za to in sicer – ker je bilo tako predpisano v natečajni nalogi. To je pravno močan argument, vsebinsko pa je povsem prazen.

Dragi kolegi, ali smo lahko zadovoljni če najdemo najboljšo rešitev na napačno vprašanje? Mi nismo. Ob zaključku natečaja nas na nek trpek način veseli, da se žirija z nami vsebinsko zelo strinja in da je prepoznala bistvo zapleta. Natečajni pogoji, v katerih se je z urbanističnimi pogoji želelo predpisovati arhitekturo, so onemogočali kakršnokoli smiselno rešitev.

Sredi novembra je komisija z dopisom povabila g. podžupana Ljubljane profesorja Janeza Koželja kot strokovnega svetovalca, ki naj bi pomagal sprejeti končno odločitev. V vabilu komisije je med drugim navedeno:

"… Vprašanje, ki se je ob tem pojavilo je – ali je boljše biti zgleden ob doslednem spoštovanju robnih pogojev ter ostati povprečen v arhitekturnem izrazu ali delno korigirati zahtevane pogoje in realizirati boljši objekt. Mnenje žirije je domala enoglasno, gre za redko priložnost izvedbe posebnega, mestotvornega objekta, ki si glede na svojo vsebino zasluži ustrezno pozornost."

Podžupan prof. Koželj se je udeležil 12. seje žirije in v kratkem komentarju med drugim navedel: "Komisija naj v okviru pravil najde rešitev, ki se je najbolj približala podanim pogojem. … Komisija mora znotraj tega pravnega okvirja najti kompromis, ker idealnih rešitev ni." So pa boljše in slabše rešitve bi dodali ob tem. Komisija je prvonagrajeni elaborat na svoji 8. seji ocenila z besedami: "Rešitev sicer funkcionira, ni pa doprinos k mestu." Poročilo sestanka še navaja:

"Gospod Koželj je še povedal, da bi za spremembo pogojev bilo potrebno najprej razpisati nov natečaj za urbanistično rešitev lokacije, nato pa nov natečaj za sodno stavbo." Ta trditev ni resnična. Trenutno sploh ni pravne osnove za izvedbo arhitekturne rešitve kakršna je predvidena v natečajnih pogojih, saj se je mesto veljavnemu ZN že odpovedalo, natečaj pa je bil razpisan na osnovi predloga spremembe ZN, ki pa ga pravno gledano, dokler ni sprejet, sploh ni.

Torej je MOL v vsakem primeru prisiljena izvesti spremembo prostorskega izvedbenega akta. Če je pripravljena izvesti spremembo za stavbo, ki "ni doprinos k mestu", zakaj noče izvesti spremembo odloka za drugačno stavbo?

Gre za naš skupen denar in naš skupen prostor in ne strinjamo se, da se za enega ključnih objektov v mestu in državi zavestno sprejemajo napačne odločitve. Za 50 milijonov evrov se lahko zgodi velika napaka, ki bi tu stala vsaj 100 let. Več generacij bi lahko opazovalo materialni dokaz, da smo v našem času zavestno izbirali rešitve za katere smo predhodno strokovno ugotovili, da so napačne.

Natečaj za novo sodno stavbo v Ljubljani je med drugim tudi preskus zrelosti naše družbe za sprejemanje velikih in pomembnih odločitev. Na žalost imamo pred sabo rezultate delovanja mehanizmov, ki so pravi smerokaz in generator povprečnosti naše družbe.


Več:
>>Bo nova sodna stavba utesnjena? / TrajekT 22.08.2007

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

luka
Brez naslova, 21.12. 2007, 20:45

Bravo Tadej! Res, vesel sem, da obstaja v tej zablodeli deželici še kdo, ki si upa povedati resnico. In DA, vsi smo potihem pričakovali kar se je zgodilo. Kakšno naključje!

primoz
Brez naslova, 21.12. 2007, 21:57

Napisano drži kot pribito! Upam na reakcije v smeri izbolšanja problema.

andraž
Brez naslova, 22.12. 2007, 17:15

z napisanim se strinjam, hkrati pa s projekta gospoda glažarja težko razberem presežne kvalitete, ki bi njegov projekt postavila pred konkurenco v odsotnosti pravil ki veljajo za območje. morda bi raje kot užaljen monolog načeli razpravo, v kateri bi nas prepričali v svoj prav?

primož
Brez naslova, 22.12. 2007, 19:59

Meni se tekst ne zdi užaljen monolog. Mislim, da projekt g. Glažarja in ekipe tudi sam pravi zgodbo tega teksta. Osebno se mi njihova rešitev zdi daleč najboljša (ne govorim o programskih in drugih detajlih, ker mi še niso znani).
Obravnavani objekt je objekt posebnega pomena, je reprezentativen, kot takega pa so ga za moje pojme naredili le Glažar in sodelavci.
Podpiram tudi odločitev, da so pri zasnovi dali prednost zdravi pameti in so za ceno nujnih kvalitet tako pomembnega objekta neupoštevali projektne pogoje.


Anonimnez
Brez naslova, 22.12. 2007, 21:29

Poanta teksta popolnoma drži. Težko je stlačiti preveč programa v premajhen volumen in pri tem pričakovati še kakovostne arhitekturne rešitve, kar je za takšen program zelo pomembno. Narobe je tudi, da zazidalni načrt tako togo določa volumne stavbe, katere program še ni bil znan oz. se je spremenil. Da se kvadrature ne izidejo, bi morala ugotoviti že natečajna komisija in pripravljalec gradiva, prav tako ni jasno, zakaj je vztrajala pri ZN, ki se bo itak spremenil na večih mestih.

Pa vendar prihaja ta tekst bistveno prepozno. Pogoji natečaja so bili znani, večkrat poudarjeni in večina natečajnikov se jih je držala. Če pogoje odmislimo seveda ni težko doseči "presežka", boljše naloge od drugih, ki so se pogojev (omejitev) držale. Verjetno pa bi bili tudi projekti Vojteha in drugih bistveno drugačni, če bi si vzeli to svobodo. Čisto lahko bi dobili še boljše predloge. Izbor rešitve, ki krši pogoje, ne bi bil fer do ostalih, ki so se jih držali. Zato bi tak tekst moral nastati že prej, ob objavi natečaja, in ne šele post-festum, ko so rezultati že znani.


mitja
Brez naslova, 22.12. 2007, 23:23

Po vsej (samo)hvali sem si šel pogledat projekte na Arhiforum in pričakoval najmanj enega boljših projektov zadnjih nekaj let v našem prostoru. Vse, kar pa sem videl, je sicer čisto zanimiv objekt monumentalne zasnove in dokaj dolgočasne fasade. Ampak...

tadej
berite natančno, 22.12. 2007, 23:25

Avtorji so na probleme razpisanega natečaja opozorili pisno natečajno komisijo in razpisovalca natečaja (zbornico in ministrstvo) ter vso ostalo strokovno javnost preko Trajekta že 22.8.2007. Torej ne gre za nobeno post festum reagiranje - beri užaljenost. Tudi ostali natečajniki so se ob tem pozivu lahko zamislili nad svojo profesionalnostjo in kritično pozicijo - svobodo.

tadej
berite natančno, 22.12. 2007, 23:37

22. 8. 2007

Bo nova sodna stavba utesnjena?

Uredništvo
Aktualni natečaj za “Novo sodno stavbo v Ljubljani”, ki se bo zaključil 5. oktobra, povzroča udeležencem vrsto preglavic. Njihov vir naj bi bila urbanistična določila v zazidalnem načrtu, ki na zemljišču, na katerem je razpisan natečaj za sodišče, predvideva anonimno poslovko. Gabariti poslovne zgradbe so natančno določeni, z izjemno majhnimi tolerancami, in so očitno premajhni za umestitev celotnega programa sodišča.

V uredništvo Trajekta je prispel dopis skupine projektantov – udeležencev natečaja, ki opozarjajo na navedene probleme ter vztrajanje pripravljalcev natečaja in njegove komisije pri ohranjanju urbanističnih določil.

Dopis objavljamo v celoti, saj menimo, da je glede na številna vprašanja na to temo (objavljena so na spletni strani arhiforuma), vzpostavitev javne diskusije dobrodošla. Predvideni volumen poslovke je ob programu sodišča namreč resnično problematičen – tako za bodoče uporabnike, ki jim nova stavba ne bo ponudila dovolj kvalitenih prostorov za izvajanje organizacijsko kompleksne dejavnosti, kot tudi za mesto Ljubljana, ki bi se lahko ponašalo s privlačno arhitekturo nove pomembne državne zgradbe, pa bo najverjetneje dobilo samo še eno dolgočasno poslovko.

----------------------------------------------------- -----------------------------------
Spoštovani!

Ob delu na javnem, anonimnem natečaju za novo sodno stavbo v Ljubljani, vas želimo obvestiti, da zaradi nebistvenih urbanističnih zahtev lahko zamudimo redko priložnost, da bi po dolgem času v Ljubljani z javnim arhitekturnim natečajem pridobili javni objekt s kvalitetno arhitekturo.

Omenjene urbanistične zahteve na parceli so zelo toge in so ob nastanku veljavnega urbanističnega dokumenta bile namenjene anonimni pisarniški stavbi za nepoznanega naročnika. Z minimalno sprostitvijo urbanističnih določil bi pridobili dovolj možnosti za kvalitetnejše oblikovanje arhitekture. Omenjena sprostitev pogojev ne bi v ničemer zmanjšala koherentnosti urbanistične zasnove celotnega območja PCL.

Sodišče, ki je namenjeno najširši javnosti in zaposlenim mora predvsem ustvarjati kvalitetne pogoje bivanja in dela v daljšem časovnem obdobju. Stavba novega sodišča bo na dani lokaciji marsikateremu obiskovalcu predstavljala prvi kontakt z arhitekturno podobo mesta.

Prosimo vas, da dopis objavite na vaših spletnih straneh z namenom vključitve širše strokovne javnosti v reševanje problema in informiranjem ostalih natečajnikov. Upamo, da bo natečajna komisija uvidela zagato in sprejela ustrezno odločitev v prid pogojem za kvalitetno arhitekturo.

Dopis je anonimen z namenom, da v poteku natečaja ne bi kršili anonimnosti.

Lep pozdrav!

Skupina udeleženecev natečaja “Nova sodna stavba v Ljubljani”
------------------------------------------------ ----------------------------------------

Dopis je skupina udeležencev poslala v vednost tudi razpisovalcu natečaja, Ministrstvu za pravosodje in Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije, ki je odgovorna za izvedbo natečaja.


tina
zrelost naše družbe, 23.12. 2007, 07:31

Ob celotni "razpravi” se latentno zastavlja največje vprašanje in polemika ob in po natečaju: ”zrelost naše družbe” ?!
(...je obtičala verjetno nekje vmes)


Maja
bistvo, 23.12. 2007, 10:24

Besedil ovendar ne govori o tem, da je treba izvesti projekte po preldogu skupine avtorjev. Oni so samo:
- pravočasno opozorili na problem natečjane naloge
- predlagal irešitev, ki skladno z njihovim stališčem krši pogoje in
- ob razglasitvi rezultatov ponovno opozorili javnost na nekatere večje slabosti urbnaisitčno arhitekturnega načrtovanja na tej lokaciji.

Sama vidim velik problem v tem, da se projektni natečaj razpiše v pogojih, ki niso dovolj dobro preverjeni. Tako ravnanje seveda vzbuija resne dvome o možnostih za kakovostni razvoj mesta. Mesto pač ni nizanje arhitektur in ker bo za izvedbo posega treba spreemeniti prostorski akt, je seveda več kot utemeljeno vprašanje o spremembah, ki bi zagotovile boljše pogoje za gradnjo sodne palače.


Jaka
Tudi v arhitekturi..., 23.12. 2007, 13:33

Ta komentar sem napisal 5.2.2005, pri članku Natečaj za umetniške akademije v Ljubljani, še kot študent... "Kdor ne ve, kdo bo zmagal, živi za luno. Prva nagrada V. R., najbolj grozno pa je to, da se o tem govori tudi na fakulteti (pa ne samo o tem). Če bo pa drugače, pa super. Potem se bom v prihodnosti tudi jaz spet začel udeleževati natečajev in še marsikdo drug. Lahko bi še več napisal, pa škoda besed... Že dober mesec sem vedel, kdo bo dobil prvo nagrado.«

Zdaj, slaba tri leta kasneje, se ni nič spremenilo. Naj povem, da sem tudi za ta natečaj že v naprej vedel kdo bo zmagovalec, saj sem bil na pritoku verodostojnih informacij. Zaradi navedenega se nisem udeležil natečaja, čeprav bi mi morali biti takšni projekti velik izziv.
V tem primeru gre za očitno koruptivno dejanje, v katerega se je vletla tudi politika, ki je s svojimi dejanji omogočila takšen razplet.

Mogoče se kasneje razpišem še o natečajnih pogojih, ki so na žalost neambiciozni in v osnovi zavirajo arhitekturni presežek, ki bi seveda bil zaželjen za takšen reprezentativni objekt.


andraž
vložena pritožba na zaps, 25.12. 2007, 13:11

ZAPS
Vegova 8
1000 Ljubljana

V Ljubljani, 21. 12. 2007

Zadeva: Ugovor na vsebinsko odločitev komisije za gradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani

Spoštovani,
Avtorji elaborata št. 03, ki je prejel posebno priznanje na natečaju za novo sodno stavbo v Ljubljani (v nadaljevanju "natečaj") vlagamo ugovor na vsebinsko odločitev ocenjevalne komisije za natečaj (v nadaljevanju "komisija") o podelitvi
***BESEDILO JE PREDOLGO***


grega košak
Ko slabe odločitve postajajo pravilo, 25.12. 2007, 23:00

Mislim da nedvomno pred vso javnostjo največjo odgovornost za očividni debakl prevzema strokovna žirija, ki je -celo opozorjena-nekritično in servilno potrdila neustrezne natečajne podloge in nato vztrajala pri teh pogojih. Ob njih bi se, minimalno osveščena, morala zavedati vsaj simbolnega pomena stavbe (z lokacijo vred!!) za mesto in državo. Potrdila pa je, skupno z mestnimi urbanisti, urbanisitčne pogoje, ki izhajajo iz nedomišljene zazidalne rešitve, ki je ves areal severno in južno od tirov sparcelirala na kareje poljubne namenske rabe, obenem pa jih pri tem še gabaritno absurdno predorekla.
Gre za evidentno ponovitev zloglasne in vsem očitne škodljive urbanistične prakse za današnjo trgovsko cono "RUDNIK", prvotno načrtovane kot industrijsko cono, kasneje pa kar z istimi konstantami dobesedno miže aplicirano na novo trgovsko rabo. Taka, kar utečena praksa postaja sinonim administrativnega, odtujenega in nadvse primitivnega načrtovanja v času in prostoru. S svojimi slabimi strateškimi odločitvami usodno kreira podobo jutrišnje Ljubljane:Šumi Akademije, PCL, prizidek Drami. In koliko, že kar najavljenih "morda slabih rešitev" bo nujno - kot kolateralno škodo zaradi sedanje investicijske ihte- tako dobilo mesto, ki želi postati najlepše na svetu?
Kje je tu ZAPS s vsemi svojimi strokovnimi postulati, ki bi v imenu stroke moral prvi nad tem bedeti in opozarjati, zlasti pa ne aktivno sodelovati v tako škodljivih rabotah?


matjaž
Brez naslova, 26.12. 2007, 15:36

Kolega Košak ZAPS je kolegij servilnih poslovnežev, ki s stroko nimajo čisto nič skupnega! Tam so zato, da NIČESAR ne storijo. Zemlja okoli postaje pa je namensko razparcelirana na kareje poljubne rabe, saj je s tem na razpolago špekulantskim interesom.

Rok Pernuš
Kafka v dolini Šentflorjanski!, 26.12. 2007, 17:05

Takle mamo, kolegi arhitekti!
In zakaj?
Predvsem, ker je stroka pri nas talka birokracije. Ker ljudje, ki odločajo o posegih v prostor očitno niso sposobni oceniti strokovnih parametrov in možnosti oz. so omejeni s tem, kar so že nekje videli (pa ne nujno vedno razumeli). Ker drugače ne znajo, nasilno omejujejo avtonomnost arhitektov. Poleg tega ne razumejo niti časa, v katerem živimo. Gre torej za omejevenje inovativnosti zaradi omejenosti odločevalcev. Postavlja se mi zmeraj bolj vprašanje, če ni ta prekomerno določanje oblikovnih parametrov že grobo kršenje avtorskega prava?

Vsi problemi (ki se zdaleč ne pojavljajo prvič) so sistemske narave!
Pustimo sedaj vprašanje, kakšen je status ZN, na podlagi katerega so bila sprejete omejitve v prostoru, dejstvo je, da ZAZIDALNI NAČRTI, KAKRŠNE POZNAMO PRI NAS, NE DELUJEJO!!!
In zakaj ne? Ker ne morejo.
Zazidalni načrti (oz. po novem OPPN) imajo preveliko težo, definirano so pretogo. V želji po redu vse skupaj samo zakomplicirajo.
Dobra arhitektura se dela celostno, od znotraj navzven in obratno, na več nivojih hkrati. Zazidalni načrt (ali OPPN ali kakor že hočete..) je lahko samo uspešen, kadar je integralni del celostne arhitekturne rešitve.
Treba je torej točno določiti (in zamejiti) hiearhijo prostorskih načrtov,
kaj lahko sploh določajo in natančno definirati kompetence.
Definirajo lahko kvečjemu vplivno območje, kapacitete, prometne poti in podobno, V kolikor obstajajo res tehtni strokovni razlogi za to, lahko pridejo v poštev še gradbene linije in vedute, vendar ne brez strokovne utemeljitve!
Odgovor na vprašanje torej, ali smo kot družba zreli za presežke je (žal!) brutalno jasen: NE!
Družba je zrela za presežke šele, ko si je sposobna določiti minimalne kriterije kvalitete in je sposobna oceniti tudi lastno zgodovino!
Samo bojim se, da bi v tem primeru padel marsikateri mit, vključno z Plečnikom!
Poleg tega pa danes arhitekti vse preveč časa in sredstev porabijo za gnile kompromise z absurdnimi omejitvami. Presežki v takem okolju enostavno (že časovno!) niso možni ter hkrati ustvarjajo idealne razmere (kot kaže tudi ta natečaj) za ribarjenje v lokalni kalni lužci.

In še enkrat se je pokazalo, da ZAPS ni sposoben nositi vloge, ki si jo je izsilil in da ni nikakršen garant niti korektnosti, kaj šele kvalitete!

Pa še nekaj kolegom arhitektom:
Nehajte biti že enkrat tako prekleto kompromisarski, ker tako ali tako nič ne pridobite. Vprašanje je, če si (znižano!) prvonagrajeni kmalu ne bi zaželel, da v tej burki sploh ne bi nikoli sodeloval!
Treba bo složno bojkotirati take natečaje. Šele, ko se bo to nakajkrat zgodilo, se bo MOGOČE kdo zbudil.V prihodnje je pa treba najmanj zahtevati uvid v celotno razpisno dokumentacijo, ne pa da se kupuje mačka v žaklju.
Je pa ironija, da se je to zgodilo v primeru Sodne palače:
Škoda, da Kafka ne živi danes, bi imel zadosti štofa za še en roman!


Boris
Brez naslova, 26.12. 2007, 21:00

Vsa nesoglasja v primeru sodne palače izhajajo iz slabosti urbanističnega načrtovanja na območju PCL in neustreznega ravnanja MOL. MOL je zemljišče s togimi urbanističnimi omejitvami prodala državi, vedoč, da ta na njem načrtuje izgradnjo sodne stavbe. Zemljišče je po veljavnem zazidalnem načrtu namenjeno poslovnemu in javnemu - trgovsko-gostinskemu programu v pritličju, kar že v osnovi ne zadošča pogojem izgradnje sodne stavbe. Če temu prištejemo vkleščenost lokacije med železniške tire in večpasovno Masarykovo brez možnosti za odprt javni prostor, je situacija do konca absurdna. Toliko o MOL in njenem neustreznem ravnanju.

V nadaljevanju pa o neustreznem urbanističnem načrtovanju in zazidalnih načrtih oz. OPPN. Najvišji voljeni predstavniki ZAPSa pa še marsikdo drug so prepričani, da je OPPN projekt in da je zadaj avtorska rešitev. Dokler bo v javnosti in stroki veljajo tako razmišljanje, si lahko še naprej predstavljamo vedno nove in nove absurdne situacije, ki se bodo dogajale. Tudi na območju sodne stavbe je zadaj AVTORSKA URBANISTIČNA REŠITEV (urbanistični natečaj PCL, 2002), v zazidalnem načrtu pa, o bog, piše nekako takole:
»…V prostorski enoti P6 je predvidena gradnja t.i. meandrirane hiše med podaljškoma Metelkove in Resljeve ceste. Oblikuje se kot večkrat prepognjena lamela, enotne debeline in enake zasnove kot vzhodna otoka, z enotno meandrirano streho in nanjo naloženimi manjšimi enotami, ki proti Masarykovi konzolno previsevajo …«
Če komu še zmerom ni jasno, nad zgornjimi navodili visi avtorstvo in če si kdo ne predstavlja, kaj pomeni »meandrirana večkrat prepognjena lamela enotne debeline in enake zasnove z nanjo naloženimi manjšimi previsnimi enotami«, si to lahko pogleda v obveznih grafičnih prilogah zazidalnega načrta. Ker je to v zazidalnem načrtu avtorsko določeno na podlagi urbanističnega natečaja, je v zdajšnjem arhitekturnem natečaju to pogoj. In voljeni predstavniki ZAPSa očitno mislijo resno, ko zatrjujejo, da so OPPNji avtorske rešitve in projekti (to so zagovarjali tudi na MOPu med usklajevanjem nastanka Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, hkrati pa kršili že pridobljene pravice do dela arhitektom in krajinskim arhitektom …). Tudi na podlagi tega se v prihodnosti natečajem piše zelo slabo oz. za javne natečaje, ki so posledica OPPN, sploh ni več nikakršne prihodnosti, da bi pridobili najustreznejše strokovne rešitve, saj bodo omejitveni pogoji z vidika urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja prestrogi …

OPPNji bi morali še posebej za tista območja, za katere je predviden javni natečaj projektne narave, vsebovati ohlapnejša določila, predvsem pa bi moral biti program, javno verificiran s sprejetjem OPPN, nedotakljiv in se ne bi smel ad hoc spreminjati na podlagi tega, ker lastnik zemljišča proda zemljišče nekomu, ki bo tam gradil nekaj, kar ni v skladu z veljavnim OPPN. Sprejet in veljaven OPPN je družbeno verificiran, medtem ko npr. naknadna sprememba programa v prostorski enoti P6 na območju PCL ni!

Avtorji zgornjega protesta na svoj način izražajo svoje nezadovoljstvo. Vsem svetujem, da se (končno) včlanijo v ZAPS (z izjemo enega, ki je že), svoj čut za pravičnost pa opremijo z znanji iz urbanizma in začnejo javno delovati za dvig kakovostnega urbanističnega in arhitekturnega načrtovanja ter znotraj ZAPSa pometejo z neznanjem, lahkomiselnostjo, »kvaziavtorstvom« oz. avtorstvom za vsako ceno, zaplankanostjo, moralno oporečnostjo itd.


Jernej Prijon
Odgovor na napačen argument o avtorskih pravicah, 28.12. 2007, 10:47

Ker se natečajna komisija in MOL v svojih odgovorih zatekata k napačnemu argumentu, da je ZN oziroma OPPN avtorsko delo in zato nedotakljivo, bi kot odgovor ponudil pravno mnenje, ki smo ga pridobili za potrebe vložitve pritožbe na rezultate natečaja:

" Prostorski izvedbeni akt (v tem primeru ZN) pade v pristojnost MOL, in četudi bi se postavili na stališče, da gre za avtorsko delo, bi bile vse materialne pravice na tem delu last MOL. Nobenih avtorsko-pravnih razlogov ni, da MOL ne bi smel sprejeti spremembe ZN, če tako želi. Mesto in država nista in ne moreta biti talki naknadnih avtorskih vzgibov avtorjev na natečajnega projekta urbanistične zasnove, ki je bila podlaga za sprejetje ZN."


tadej
pritožba, 29.12. 2007, 16:48

V Ljubljani, 21. 12. 2007

Zadeva: Ugovor na vsebinsko odločitev komisije za gradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani

Spoštovani,
Avtorji elaborata št. 03, ki je prejel posebno priznanje na natečaju za novo sodno stavbo v Ljubljani (v nadaljevanju "natečaj") vlagamo ugovor na
***BESEDILO JE PREDOLGO***


marko
Lokacija, 3.1. 2008, 10:46

Lokacija za novo sodno palačo je glede na mikro prostorske zmožnosti pač enostavno napačna in tega ne bo spremenila nobena arhitekturna intervencija ali inovacija.

karnel
zakonitost vsebin natečajne naloge, 5.1. 2008, 18:46

".....oblika, ki izhaja iz forme poslovnega objekta predvidenega na tem mestu v zazidalnem načrtu, edina primerna za osrednjo sodno stavbo"...
Ali je natečajna projektna naloga, ki namenja objekt poslovnega namena po veljavnem Zazidalnem načrtu za namen sodne stavbe (kar ne sodi v poslovne dejavnosti) sploh skladna z določili Zazidalnega načrta in torej strokovno nesporna oziroma zakonita?
Kako lahko strokovna zbornica strokovno stoji za tako vprašljivo vsebino natečajnega procesa? Kdo v tem primeru varuje zakonitost v strokovnem smislu dejavnosti ZAPS???


Anonimnez
Brez naslova, 5.1. 2008, 18:57

iz zapisa g. Grege Košaka:
Potrdila pa je (natečajna komisija namreč - opomba pisca), skupno z mestnimi urbanisti, urbanisitčne pogoje, ki izhajajo iz nedomišljene zazidalne rešitve,

Pripomba: urbanistični pogoji ne izhajajo iz NEDOMIŠLJENE zazidalne rešitve, pač pa iz zazidalne rešitve za DRUG NAMEN - to je poslovno dejavnost - vse skupaj je v nasprotju z določili ZAZIDALNEGA NAČRTA oz. veljavnega izvedbenega prostorskega akta, zato sklicevanje na tega ni dopustno, prav tako pa ne bo mogoče na podlagi vsega pridobiti ustreznih gradbenih dovoljenj - treba bo spremeniti določila prostorskega izvedbenega akta glede predvidenih namembnosti, treba bo predelati natečajno rešitev, da bo odgovarjala zahtevam programa za sodno palačo - KJE IMAMO VARUHE ZAKONITOSTI???


Anonimnez
Brez naslova, 5.1. 2008, 19:02

Še iz mnenja g. Košaka:

Gre za evidentno ponovitev zloglasne in vsem očitne škodljive urbanistične prakse za današnjo trgovsko cono "RUDNIK", prvotno načrtovane kot industrijsko cono, kasneje pa kar z istimi konstantami dobesedno miže aplicirano na novo trgovsko rabo.

NAPAČNO OPREDELJUJEMO "STROKOVNO PRAKSO""!!
Gre za navaden kriminal, vsaka pritožba na sodišču bi tako prakso odpravila!
Vendar brez tožnika in brez aktivnega prostorskega nadzora države se počne, kar se pač počne - na žalost z ZAPSom na čelu!!


Anonimnez
Brez naslova, 5.1. 2008, 19:06

Kje je tu ZAPS s vsemi svojimi strokovnimi postulati, ki bi v imenu stroke moral prvi nad tem bedeti in opozarjati, zlasti pa ne aktivno sodelovati v tako škodljivih rabotah? - BRAVO, G. KOŠAK! V zbornici je treba že enkrat spoznat, kaj je urbanistični ree in čemu služi - to je prvovrstno STROKOVNO VPRAŠANJE

Anonimnez
Brez naslova, 5.1. 2008, 19:10

Iz zapisa Roka Pernuša:

Ker ljudje, ki odločajo o posegih v prostor očitno niso sposobni oceniti strokovnih parametrov in možnosti oz. so omejeni s tem, kar so že nekje videli (pa ne nujno vedno razumeli)

Dodano mnenje: V obravnavnem primeru (in podobnih ostalih (BTC, cona Rudnik, vila Za gradom, gradnje v Trnovem itd..., ki jih je vedno več - zgledi vlečejo) ne gre za NESPOSOBNOST, pač pa za popolnoma nekaj drugega, pa zato še bolj škodljivega in nevarnega...


Anonimnez
Brez naslova, 5.1. 2008, 19:15

še Pernuš:
V kolikor obstajajo res tehtni strokovni razlogi za to, lahko pridejo ( v ZN, PIN, OPPN - pripomba pisca.) v poštev še gradbene linije in vedute, vendar ne brez strokovne utemeljitve! - SAJ NI BILO "BREZ STROKOVNE UTEMELJITVE!" PIN je bil izdelan na podlagi NATEČAJNE REŠITVE, imel a je pa ta drugačen program in s tem je tudi vsebina veljavnega PIN drugačna od vsebine, ki je predmet zadnjega natečaja - ERGO? Veljavni PIN ni podlaga za obravnavani natečaj - torej sklicevanje na veljavni urbanistični dokument NI NA MESTU!!


Anonimnez
Brez naslova, 5.1. 2008, 19:18

Boris - MOL je zemljišče s togimi urbanističnimi omejitvami prodala državi, vedoč, da ta na njem načrtuje izgradnjo sodne stavbe - v časopisih je pisalo, da je bilo zemljišče od državnih železnic, ki so ga "predale" "državnemu sodišču"... pri tem lastniško torej MOL ni vključen...

karnel
izvedbeni prostorski akti in avtorstvo, 5.1. 2008, 19:26

ZAPSa očitno mislijo resno, ko zatrjujejo, da so OPPNji avtorske rešitve in projekti - avtorstvo obstaja v smislu odgovornosti - vsak OPPN mora biti izdelan s strani strokovnjaka z licenco, tak strokovnjak odgovarja za zakonitost vseh vsebin in rešitev v prostorskem aktu - posebno še, če se ti imenujejo "načrt" - načrti vsebujejo veliko vrst različnih takih in drugačnih rešitev, različnih strok, vse pa so pod osebno strokovno odgovornostjo - vseh podpisnikov elaboratov z licenčnimi odgovornostmi!! (avtorske pravice - in dolžnosti! - pa velajo samo v okviru tega - ostalo je "pokrito" z zakonsko predpisanimi procesi - če se spremenijo vsebine, je treba spremeniti prostorski akt!!!)

karnel
ne pravnost, 5.1. 2008, 19:43

Za konec - iz zaključka objavljenega prispevka:

Na žalost imamo pred sabo rezultate delovanja mehanizmov, ki so pravi smerokaz in generator povprečnosti naše družbe.

Potreben je popravek / ne povprecnosti nase druzbe, pac pa njene ne/ pravnosti...


davorin
natečajne težave, 6.1. 2008, 22:46

Jasno je, da zadrege z natečaji in njihovo zakonitostjo glede vsebin trajajo že dalj časa.
Spomnimo se primera Kolizej, ko se je stroka in ZAPS uprla nezakonitosti, saj je natečaj obšel določila veljavnega prostorskega akta, vendar je bil voden kot zasebni z čudno mešanico zasebnega interesa in pokroviteljstva predstavnikov javnih služb, katerim njihove inštitucije niso dajale legitimnosti, ker legalnost njihove udeležbe ni bila dosežena.
Podobna zgodba se je ponovila pri natečaju za Tobačno tovarno, kjer so se nedoslednosti vlog že malo bolj zameglile.
Vprašljive so bile tudi ureditve natečajnih vsebin pri natečaju za objekte v Novem mestu, in še se da naštevati...
Povsod je prisotno nespoštovanje določil prostorskih aktov, nadrejenih v hierarhičnem redu prostorskih aktov, ter tudi njihovih strokovnih podlag, ki utemeljujejo in opravičujejo vsebine in rešitve v prostorskih načrtih ter aktih pred javnostjo in v pravnih preveritvah - torej so upoštevanja vredna obvezna podlaga za natečajne naloge, ko se natečaj razpiše.
Če vsebina natečaja odstopa od opredelitev v strokovnih podlagah nadrejenega prostorskega dokumenta, je treba ugotoviti, da je najprej treba uvesti postopek ponovne izdelave, javne obravnave in sprejetja le-teh v obliki sprememb prostorskega dokumenta, nato šele sledi natečaj z znanimi vsebinami natečajne naloge za predmet obdelave, ki sledi določilom veljavno sprejetega nadrejenega prostorskega dokumenta.


Anonimnez
Brez naslova, 6.1. 2008, 22:49

Ali je kdo poizkusil pridobiti Lokacijsko informacijo za obravnavano zemljišče? Kaj bi tam pisalo - kaj se lahko gradi?

Anonimnez
Brez naslova, 6.1. 2008, 22:51

V Ljubljani je župan varuh pravnega reda. Pri nezakonitostih v mestnem svetu izreče veto na nezakonite vsebine sklepov.
Podžupan je v podobni vlogi za področje, za katerega ima pooblastilo od župana.


Anonimnez
???, 8.1. 2008, 10:02

Varuh pravnega reda je sodišče in policija. Vi preveč pričakujete od teh ljudi, sicer pa ste bili sami verjetno precej vzneseni ob njihovi izvolitvi, češ sedaj bo pa vse drugače. Pa je res?

Drago
Imeti jajca, 9.1. 2008, 12:19

Predlagam da se nekdo ojunači in za zgled in dobrobit vseh nas v bodoče toži Zaps.
Vse se da, če se hoče!


Anonimnez
popravek, 9.1. 2008, 22:04

V občinah in tudi v Ljubljani je župan varuh pravnega reda (po veljavni zakonodaji). Pri nezakonitostih v mestnem svetu bi moral dati veto na nezakonite vsebine sklepov.
Podžupan je v podobni vlogi za področje, za katerega ima pooblastilo od župana.


Anonimnez
imeti jajca, 9.1. 2008, 22:09

ZAPS je strokovni nadzornik nad uradno vodenimi javnimi natečaji. kandidira člane za natečajno komisijo po strokovni plati. Ti so zavezani k spoštovanju strokovne etike. K strokovni etiki sodi tudi spoštovanje predpisov in zakonodaje, ki urejajo dejavnost stroke.
Če s strani ZAPS kandidirani člani natečajne komisije in drugi člani natečajne komisije, ki so člani ZAPS, niso ravnali tako, bi morali odgovarjati disciplinski komisiji ZAPS.
Tožba ZAPS je vprašljiva, tožba članov ZAPS zaradi nepravilnega delovanja pa je direktna in bi bila podučna za vse naprej.


Anonimnez
Kalimerotu drugič, 9.1. 2008, 23:59

Če misliš da župan in podžupan kršita zakon ali ne delujeta v skladu s svojimi pristojnostmi ali obsegom del ju toži in nehaj že enkrat jadikovat kaj bi kdo moral pa ni...

kalimero
Brez naslova, 11.1. 2008, 22:27

Ju bo že javni pravobranilec tožil, pa računsko sodišče še prej preverjalo - če bo ugotovljena kakšna škoda na javnem premoženju - ravnokar vsi spremljamo zadrege okoli pediatrične klinike, pa onkološke klinike, pa zaplete okoli tovarne Rog - pač vse ob svojem času, ko pride na vrsto....

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Včeraj je bila otvoritev razstave natečaja za novo sodno stavbo. Gre za enega večjih projektov v Ljubljani (60.000 m², 50.000.000 €), vsekakor pa tudi simbolno pomembno stavbo, s katero se bo predstavila ena od vej oblasti samostojne Slovenije. Način razpisa natečaj razpisan in pridobljeni rezultati so po mnenju dveh skupin natečajnikov "popolna katastrofa". Kot pravijo, je tako v poročilu in zapisnikih ugotovila tudi komisija.

Naslednji teden, v petek bo imel minister Šturm tiskovno konferenco v prostorih ZAPS-a kjer je razstava in predstavitev novega projekta. Skupina avtorjev natečajnega elaborata št. 3 že ves čas protestira proti postopku vodenja natečaja. Na to so opozarjali že v času postavljanja vprašanj. Na slabosti razpisa so opozorili tudi s svojim elaboratom, v katerem so zavestno postavili lastna merila in obrazložili, zakaj se razpisanih določil ne držijo. Protest nadaljujejo s pričujočo izjavo in napovedujejo nadaljnje proteste, ker se ne strinjajo s sprejemanjem napačnih odločitev.

Rezultati natečaja in zaključno poročilo so objavljeni na arhiforumu. Objavljamo protestno izjavo, ki so jo včeraj na otvoritvi prebrali podpisani natečajniki. Pripenjamo tudi pritožbo avtorske skupine na ZAPS.

V petek je v uredništvo prispela tudi pritožba, ki jo je na natečajno komisijo naslovila avtorska skupina elaborata št. 11. Komisiji očita nedoslednost in neenotna merila v ocenjevanju natečajnih rešitev.


Več:
>>Bo nova sodna stavba utesnjena? / TrajekT 22.08.2007

Pritožbe sodelujočih avtorskih skupin:
>>Pritožba avtorjev elaborata št. 03 na ZAPS (*.doc 35kB)
>>Pritožba avtorjev elaborata št. 11 na ocenjevalno komisijo (*.doc 35kB)



Maketa volumnov nove sodne stavbe, kakor so bili predpisani v natečaju.




Znižana prva nagrada: elaborat številka 5

so-avtorji:
Matjaž Bolčina, u.d.i.a.
Vojteh Ravnikar, u.d.i.a.
Uroš Rustja, abs.arh.
Robert Potokar, u.d.i.a.

sodelavci:
Matej Delak, štud.arh.
Žiga Ravnikar, štud.arh.
Tadeja Božičnik, abs.arh.

na vrh