info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
22. 12. 2007

Obrečna loža na Petkovškovem nabrežju

Uredništvo
V ponedeljek, 24. decembra ob 13. uri bo na Petkovškovem nabrežju ob izteku ulice za Čreslom odprtje lože ob Ljubljanici. Ložo so postavili na podlagi nagrajenega projekta, ki ga je arhitektka Breda Bizjak s skupino sodelavcev zasnovala za javni anonimni natečaj "Ureditev nabrežij Ljubljanice in Gruberjevega prekopa" leta 2004. Projekt je financiral Zavod za turizem Ljubljana s podporo Mestne Občine Ljubljana, zasnovala pa ga je arhitektka Breda Bizjak.

Reka Ljubljanica je že desetletja ločena od mestnega parterja. Plečnikove intervencije v 30-tih letih prejšnjega stoletja so bili zadnji realizirani posegi, ki so omilili strmo betonsko korito Ljubljanice in omogočili dostope do reke. Petkovškovo nabrežje je še edino "zeleno" nabrežje v mestnem jedru, ki zaradi relativno položne brežine omogoča povezovanje dveh nivojev z minimalnimi spremembami.

Prostorska intervencija na Petkovškovem nabrežju je začasen javni prostor zasnovan kot element urbane opreme. Cilj projekta je aktivirati javni prostor ob reki in s konkretnim primerom raziskati odziv obiskovalcev.
Vodni ambient je namenjen občasnim kulturnim dogodkom in vsem prebivalcem mesta, ki želijo prosti čas preživeti ob reki.

Montažna konstrukcija, sestavljena iz šestih jeklenih nosilcev, združuje več posameznih elementov - klop, ograjo, podest in streho. Prilagaja se naravni konfiguraciji terena in omogoča nemotene poglede iz nivoja ulice proti tržnicam. Jeklena struktura sama po sebi ne določa končne podobe ambienta; ustvarila jo bo divja trta, ki bo konstrukcijo sčasoma prerasla in ustvarila zeleni oz. rdeči oblak nad reko.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Stanko
kdo projektira po ljubljani, 23.12. 2007, 10:42

Arhitektka ni članica ZAPS, kar pomeni, da nima licence za projektiranje. Ali to pomeni, da Ljubljana izvaja posege v prostor brez legitimnih projektov? Iz začasnih posegov se v Ljubjlani razivja vendo več trajnih posegov. Niso nujno slaba stvar, vendar pa je tudi za začane posege treba izvesti legitimne načrtovlske korake.
Pridobitev rešitve z natečajem je že taka stvar in tudi "razvoj projekta" zveni zanimivo. Pa vendar bi si projektanti želeli, da se načrte izdela skladno s standardi dobre prakse. Ti zagotavljajo kakovost rešitev in pogoje zdrave konkurece. Natečaj ni bil projektni in izbor odgovornega projektanta je načeloma treba izvesti z z javnim razpisom, projekte pa izdelati skladno s predpisi. Ste že ugotovili, da ni nikjer zaslediti informacij o odgovornem projektantu načrtov prenove trnovskega pristana, posega v Argentinskem parku ali prenove Plečnikovega prehoda? Nepomembno? Bo že res, če ZAPS in njeni člani molče podpirajo prakso polprofesionalnega projektiranja po glavnem mestu.


lublana je bulana
dej nehi no, 25.12. 2007, 00:10

stanko, še zdaleč ni vse v strokovnem izpitu, lahko ti pokažem kar nekaj abotnih arhitektur starejših in kvazi izkušenih projektantov, ki so lahko v sramoto našemu cehu. sicer pa bo ta loža tako ali tako šla ko bo zaključen in izveden natečaj ljubljanskih tržnic.

A.J.
kdo skrbi za to?, 25.12. 2007, 10:07

Rešitev izgleda čisto v redu, na srečo. Vendar pa prinaša še en dokaz, da ZAPS nima pregleda nad dogajanjem. Ni čudno, ko se pa predvsem ukvarja sama s seboj - z nakupi nepremičnin, s podeljevanjem nagrad, z organizacijo smučanja... njeni člani imamo to čast, da dobivamo predvsem vabila na tovrstne dogodke. In seveda položnice. Z velikimi ciframi. Če bi lahko izbiral, tudi jaz ne bi bil član ZAPS in bi svobodno projektiral. Vendar pa v tej državi imamo nek red in prav bi bilo, da bi tisti, ki so za uveljavljanje tega reda zadolženi, opravljali svoje delo. In preprečevali, da bi tudi ljudje z vsemi pooblasti/licencami delali dobro.

Rok Pernuš
neprofesionalnost in ZAPS, 25.12. 2007, 11:56

ZAPS že dolgo ni garant kvalitetnega projektiranja (a je sploh že kdaj bil?) Standardi dobre prakse?
Kaj pa so to Stanko? ZAPS-u nad glavo preurejajo podstreho z odprtinami pod standardi ustreznega pravilnika (zaradi drugih diletantov-ZVKD), poglejmo si kako potekajo natečaji (menda se trudijo-kako lepo!), ipd.
Na žalost je torej ravno obratno: ZAPS je postal izgovor za vsiljevanje nestrokovnih odločitev, članstvo v njem pa je nadomestilo strokovnost samo. Arhitekti se moramo ukvarjati bolj z nekimi kafkovskimi formalnimi okvirji, kot pa s samo arhitekturo. ZAPS dela iz arhitektov birokrate!
In tako nastopa tudi Stanko: ni stvar v tem, kaj je naredila kolegica Breda: ne, stvar je v tem, da ni članica "častitljivega" ZAPS-a.

Najbolj zanimivo je, da je pri nas do licence težje priti, kot v marsikateri drugi evropski države, pa tudi pod razno nimamo temu primerno toliko boljše arhitekture. Torej je s tem nekaj zelo narobe.

Ja, v tej državi imamo red-zelo slab red. In temu primerno veliko škode!


lev
Brez naslova, 28.12. 2007, 12:23

Stanko! Od kod vam vzporednice med ZAPSOM in dobro arhitekturo!? Še več, odgovornost in kreativnost sta si kontradiktorni v birokratskem okolju!
PROSTOR UMETNIKOM - DOL Z BIROKRATI!!!


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.





na vrh