info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
30. 1. 2008

Proti nesmislu in povprečnosti

Matevž Čelik
Natečajniki, ki že od začetka natečaja za novo sodno stavbo protestirajo proti "nesmiselnim urbanističnim natečajnim pogojem" zdaj svoj protest nadaljujejo s pozivom upravnemu odboru ZAPS. Zahtevajo izvedbo novega natečaja s "smiselnimi in rešljivimi natečajnimi pogoji".

Natečajniki so pričeli opozarjati na po njihovem mnenju nesmiselne pogoje že po prejemu natečajnega gradiva. Na to so opozorili ocenjevalno komisijo. Po zaključku natečaja so na otvoritvi natečajne razstave prebrali protestno izjavo (objavili smo jo tudi na Trajektu). Najnovejšemu pozivu so se pridružile še tri skupine natečajnikov in profesor Grega Košak. V pozivu podpisniki ponovno opozarjajo, da je bil natečaj razpisan z nesmiselnimi urbanističnimi pogoji in nerešljivimi projektnimi pogoji. Glavna slabost urbanističnih pogojev je bila po mnenju podpisnikov predpisana oblika kompozicije s šestimi volumni, ki je onemogočila tudi ureditev primernega javnega prostora pred novim sodiščem.

Predpisani volumni odstopajo od veljavnega zazidalnega načrta, ki ga bo v nadaljnem postopku potrebno spremeniti. Bolj odprti pogoji glede oblikovanja sodne stavbe bi lahko omogočili več raznolikih in boljših rešitev za novo sodno stavbo. Poleg tega zahtevanega programa ni bilo mogoče v celoti umestiti v predpisani volumen in ob tem zagotoviti optimalno funkcionalnost prostorov novega sodišča.

"Javni arhitekturni natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za objekt Nova sodna stavba v Ljubljani je natečaj za simbolno najpomembnejšo gradnjo v zgodovini države Slovenije. Zaradi absurdno zastavljenih urbanističnih pogojev se lahko zgodi, da bomo namesto arhitekturnega presežka, ki ga je naša arhitekturna stroka dokazano sposobna izdelati, postavili veličasten spomenik procesom proizvajanja nesmislov in povprečnosti." so natečajniki zapisali v pozivu. Vsi, ki podpirate poziv za ponovno izvedbo natečaja z bolj odprtimi urbanističnimi pogoji, v prostoru za komentar lahko izrazite svoje mnenje. Če želite, da bo vaše mnenje imelo pomen in težo, se podpišite s polnim imenom in priimkom!


Več:
>>Poziv ob natečaju za novo sodno stavbo (*pdf 30kB)
>>Ali je izbrani projekt najboljša rešitev? / TrajekT 21.12.2007
>>Bo nova sodna stavba utesnjena? / TrajekT 22.08.2007

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Rok Pernuš
Strokovnost in zakonitost, 30.1. 2008, 16:23

Najprej dve dejstvi:
1. Natečaj je bil razpisan 5.10. 2007 kot: "javni, anonimni, projektni natečaj za izbiro STROKOVNO NJAPRIMERNEJŠE rešitve."

2.ZPN v 10. členu pravi: "Prostorski akti morajo temeljiti na STROKOVNIH dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora ter biti pripravljeni skladno s STROKOVNIMI metodami prostorskega načrtovanja ter kako­vostnega urbanističnega, arhitekturnega in krajinskega načr­tovanja."

Glede na to, da najboljša STROKOVNA REŠITEV glede na predpisani program dokazano NI MOŽNA, se postavljajo naslednja vprašanja:

-Ali je razpisani natečaj sploh zakonit glede na prostorski akt?
-Ali je aktualni prostorski akt z predefiniranimi oblikovnimi zahtevami sploh zakonit, glede na to, da omenjene oblikovne zahteve NE temeljijo na STROKOVNIH argumentih (oz na katerih strokovnih podlagah predpisani volumni sploh temeljijo?).
-Če gre dejansko za ugotovljeno nestrokovnost in s tem neskladnost z ZPN, kdo odgovarja za kršenje zakona?
-Ali je za to stanje kriv tudi nedorečen ZPN?

Kot sem že enkrat omenil v prejšnji debati na to, je z zazidalci oz. OPPN-ji pri nas sploh križ, saj lahko delujejo samo v tesni povezavi z
arhitekturo. Vnaprej določene forme, v katere se tlači predpisani program lahko rezultirajo samo v več al manj gnile kompromise.
Vprašanje potemtakem je, ali je brez projekta arhitekture lahko sploh katerikoli OPPN zakonit, saj forma skoraj po pravilu pride v konflikt s strokovno najboljšo rešitvijo določenega programa (razen če ima arhitekt res izjemno srečo!). Potemtakem, bi morali pasti praktično vsi zazidalci v Sloveniji!
Ta problem se kaže mnogokrat (ne pa vedno!) tudi v odnosu med lokalnimi občinskimi urbanisti in arhitekti ter izdelovalci OPPN, kjer se dogaja, da prvi drugim in tretjim samovoljno narekujejo oblikovna merila brez strokovne argumentacije na podlagi lastnih predsodkov in osebnih mnenj brez ustreznih strokovnih argumentov.

Toliko za začetek, pozivam kolege arhitekte, ZAPS in ostale, da povejo svoje mnenje...
Morda bi moral začeti na to temo javno razpravo Trajekt ali ZAPS?


Maja Simoneti
preizkusni kamen, 30.1. 2008, 17:05

V primeru, ko natečaj da tako očitno problematične rezultate in je napako še možno popraviti, štejeta samo odgovornost in volja. Volja, da se ubrani ugled instituta natečaja in pristojnih za kakovost gradnje v prostoru kot tudi tistih, ki so pristojni za kakvosten razvoj prestolnega mesta.
ZAPS kot pooblaščena za izvedbo natečajev, ki naj zagotovijo izvedbo najboljših možnih rešitev, bi zato morala, skadno s svojim poslanstvom, vsaj poizkušati nagovoriti investitorja in mesto, da s skupnimi močni popravijo napako. Gotovo je še možno poskrbeti zato, da bodo zamude pri izdelavi projektne dokumentacije čim manjše in tudi zato, da bodo že nagrajeni avtorji lahko "sprejeli" izgubo tega kislega posla. Menim, da je v tem primeru to vredno in da si stroka in mesto ta popravni izpit zaslužita.


Matevž Čelik
Podpora, 31.1. 2008, 10:41

Sodna stavba ni edini primer natečaja, ko ob pridobljenih rešitvah ostaja grenak priokus in očitno se bo potrebno z natečaji resneje soočiti. Ob tem, ko se je postopek utekel v rutino, bi si natečaji zdaj zaslužili nekaj prevetritve in izboljšav.

Pridobljene rešitve na splošno kažejo, da je s tem načinom izbire rešitev, odkar se je utekel izključno pod okriljem stroke, nekaj narobe. Ali pa smo od tega načina izbire rešitev pričakovali preveč...? Pred leti, ko smo se skupaj "borili" za uzakonitev natečajev, smo se zanje zavzemali tudi, ker naj bi omogočali inovacije, razvoj in napredek arhitekture. Vendar ob bežnem sprehodu skozi zmagovalne projekte na arhiforum.com v lanskem letu ne bomo odkrili ravno "breath-taking" projektov. Kljub rekordnemu številu organiziranih natečajev.

Če želimo, da bo natečaj, kot pospeševalec kakovosti v arhitekturi zdržal, se bo potrebno soočiti z nekaj problemi. Vprašati se bo potrebno, kako nastajajo natečajne naloge, ki določajo izhodišča in usmeritve. Kako vanje vplesti več ambicije po inovativnosti, kakovosti in bolj prepoznavnih rešitvah? Kako uveljaviti natečaj, kot evropski institut, ki omogoča mednarodno izmenjavo znanja in idej? Na slovenskih natečajih redko sodelujejo tuje arhitekturne pisarne, kljub temu, da imajo za to odkar smo del EU vse možnosti. Seveda se tudi z evropskimi zmagovalnimi predlogi tako ne moremo pohvaliti. Da bi v komisije večkrat vključili žirante od drugod, pa niti ne razmišljamo... Registiriranih arhitektov, ki smejo sodelovati na natečajih, je v Sloveniji nekaj čez 1000, za več kakovostnih idej pa je nedvomno potrebno tudi večje zaledje... ki lahko sproducira več različnih predlogov. Lani je bilo kar nekaj natečajev, kjer je prispelo izjemno nizko število elaboratov, recimo 5. Tako je res težko pričakovati kaj izjemnega....

Prav je, da so natečajniki naslovili svoj poziv na UO ZAPS. Zdi se, da je ob številu natečajev v zadnjem letu Zbornica zaspala v zadovoljni otopelosti. Sodna stavba je za ZAPS alarm. Če se hoče Zbornica zares uveljaviti kot garant strokovnosti in kakovosti, se bo potrebno prebuditi in v zvezi z natečajem pričeti izvajati različne strokovne aktivnosti, ki presegajo zgolj "paperwork", ki ga ZAPS zdaj izvaja po zakonu.

V tem smislu podpiram prizadevanja natečajnikov v primeru "Sodna stavba".


Darja Matjašec
prihodnost, 31.1. 2008, 11:08

Inštitut natečaja bi moral zagotavljati kakovostne natečajne rešitve in prav tako kakovostne izvedbe teh rešitev v prostoru (tudi, če že z natečajem dobimo kakovostno rešitev, ni nujno, da bo izvedba v prostoru kakovostna). Za zagotavljanje tega cilja bi bilo potrebno zagotoviti ustrezne urbanistične pogoje in ustrezne natečajne naloge ter seveda ustrezno vrsto natečaja. Trenutna praksa izvajanja natečajev kaže na to, da je potrebno temeljito posodobiti Pravilnik o javnih natečajih in razviti resno javno razpravo o prostorskih izvedbenih aktih, ki naj bo med drugim usmerjena tudi v to, koliko avtorskega je lahko v prostorsko izvedbenih aktih, še posebej v tistih, v katerih je navedeno, da je za objekte potreben javni natečaj. Menim, da je nujna uvedba novih vrst natečajev, ki bodo lahko zagotavljale kakovostne natečajne rešitve in posledično enako kakovostno izvedbo v prostoru, in nujna redefinicija prostorsko izvedbenih aktov, v katerih se postavlja obveza po javnem natečaju.

Andrej Hrausky
Je še čas?, 31.1. 2008, 14:03

Zanimivo je, da se vsi oklepajo nekih pravilnikov in dokumentov. Vendar dejstvo je, da nagrajena rešitev ni optimalna in bo, če bo realizirana, neprimerna rešitev, ki bo stala najman 200 let. Po drugi strani pa je diskvalificirana rešitev zelo kvalitetna. Tako dobrih rešietv zadnje čase nismo vajeni in bi bilo res škoda, da je ne bi uresničili. Kvalitetna arhitektura ne bi smela trpeti zaradi nesposobnih razpisovalcev in žirije (oprostite kolegi - kdo je potrdil podloge).

Kritik
vedno je čas..., 31.1. 2008, 14:32

... da se naredi še kakšen dober projekt preko izjemno sposobnega podjetja Arhe!!!

Držanič
Zadevni natečaj, 1.2. 2008, 13:19

je legalen. Ni pa legitimen. See the difference? Zahteva po ponovitvi vaje je legitimna. Kako je pa z legalnostjo ponavljanja, pa ne vem.

Rok Pernuš
Legalnost in legitimnost, 1.2. 2008, 14:59

Vem, kakšna je razlika med legitimnostjo in legalnostjo:
saj ravno zato gre!
Natečej, ne da ni samo legitimen, ampak je lahko tudi nelegalen!
Sicer bi bilo dobro dobiti še mnenje kakšnega pravnika, (jaz sem pač arhitekt), vendar je stvar sledeča:
1. Natečaj je razpisan z namenom pridobitve STROKOVNO NAJPRIMERNEJŠE rešitve.
Glede nato, da taka rešitev znotraj natečajnih urbanističnih pogojev ni možna, ali gre pri tem za zavajanje?
Hkrati gre pri tem za neenakost natečajnikov, saj so nekateri pogoji izklučujoči, drugi pa ne.
2.Prostorski akt, na podlagi katerega so bili predpisani volumni, mora biti v skladu z ZPN(10.člen), ki (med drugim) govori tudi o načelu strokovnosti!
Torej, zakaj so potemtakem volumni taki, kot so? Na podlagi katerih strokovnih argumentov?
Gre torej za (ne)izpolnjevanje načeia strokovnosti predpisanega z zakonom!
Poleg tega gre tukaj tudi za spremembo programa, kar naj bi tudi sicer bil del prostorskega akta?!
NELEGALNOST je možna torej tu na več nivojih!
Da je pa natečaj nelegitimen, je pa medtem jasno že tako ali tako vsem!


Matija Bevk, Vasa J. Perović
podpora pozivu, 1.2. 2008, 19:04

Popolnoma podpirava poziv k ponovnem natečaju za sodno stavbo v Ljubljani, saj sva tudi sama ob začetku natečaja opozorila žirijo in ZAPS na nepravilna natečajna izhodišča. Zaradi nobenega odziva odgovornih za natečaj sodne stavbe in nespremenjenih natečajnih urbanističnih izhodišč, ki v osnovi niso sklada z veljavnim zazidalnim načrtom!!!, sva se odločila, da natečaja ne bova dokončala.

Anonimnez
Brez naslova, 1.2. 2008, 21:29

namembnost upravne dejavnosti, kamor sodi sodišče, ni ista, kot namembnost trgovsko poslovne dejavnosti, ki jo predvideva veljavni zaziodalni načrt, na podlagi katertega je bil razpisan natečaj; sprememba namembnosti je pogoj za uvedbo novega gradbenega dovoljenja, pri natečajih pa naj določila glede namembnosti ne bi bila obvezujoča? Določila o obliki so šele drugotnega pomena, pred njimi je še velikost oziroma kapaciteta objekta, ki se ga obravnava in ki mora biti v skladu z veljavnim izvedbenim prostorskim aktom; določila za natečaj so dolžna vser to spoštovati, sicer gre za spremembo prostorskega akta v vsakem od navedenih neskladij

Petra Ceferin
Brez naslova, 2.2. 2008, 20:57

Namen arhitekturnih natečajev je ? po definiciji ? da omogočajo, da se za dano nalogo, dani problem, najde najboljšo arhitekturno rešitev. Torej rešitev, ki ni že kar dana v natečajnih pogojih, pač pa jo je treba šele najti; in rešitev, katere ustreznost se meri po kriterijih arhitekture (in ne na primer po finančnih kriterijih). Natečaji so način, da se omogoča prakticiranje arhitekture v skladu z njenim potencialom ? da se torej lahko zgodijo rešitve, ki daleč presegajo domišljijo oblikovalcev natečajnega gradiva, invesititorjev, lokalnih oblasti? da torej nastaja dobra arhitektura. Povsem nesmiselno, oziroma za arhitekturo uničujoče je, da se organizira ?natečaje?, ki ne ustrezajo tema dvema kriterijema. Saj ne le, da tako rezultat ne more biti dobra arhitektura, pač pa se tako zapira možnost, da bi dobra arhitektura sploh lahko nastajala. Zato absolutno podpiram pobudo, da se od primera do primera zagotavlja, da so natečaji zasnovani tako, da ne določajo arhitekture, pač pa odpirajo možnost za arhitekturo, in tako služijo svojemu namenu. In jasno je, da mora za to poskrbeti ZAPS. Tu niso potrebni kakšni posebni izumi; kot je znano, so arhitekturni natečaji v številnih delih Evrope še vedno normalen način prakticiranja arhitekture. V tem smislu podpiram pobudo, ki so jo sprožili natečajniki v primeru natečaja za novo stavbo sodišča.

Miranda Veljačić
Podpora pozivu za ponovno izvedbo natečaja, 3.2. 2008, 13:19

Pridružujem se pozivu za ponovno izvedbo natečaja sodne stavbe v Ljubljani.
Miranda Veljačić, dipl.ing.arh., Split, Hrvaška


mika cimolini
Brez naslova, 3.2. 2008, 14:52

Pridruzujem se pobudi za ponovitev natecaja, ki ni bil kvalitetno in strokovno razpisan.
Poleg tega menim, da je problem v nestroikovno pripravljenih natecajnih nalogah odgovornost pripravljalca, ZAPS pa tudi zirije. Pri tem pozivam kolege, da se ne udelezujejo taksnih natecajev, ki se jim zdijo nelogicno razpisani.


Anonimnez
Brez naslova, 3.2. 2008, 15:06

Ob pozivih za ponovno izvedbo natečaja za sodno hišo bi bilo morda smiselno premisliti tudi o pozivu za revidiranje odločitev komisije v primeru natečaja za poslovno stanovanjski kompleks Vilharjeva.

Komisija je za očitno najkvalitetnejši elaborat zmotno ugotovila, da ne dosega predpisanih kvadratur. Svojo zmoto je sicer kasneje ugotovila, a vseeno vztrajala pri podelitvi prve nagrade manj kvalitetnemu elaboratu. Mar ne bi bilo bolj primerno ponovno ovrednotenje vseh elaboratov?

Gotovo bi bilo koristno takšno revidiranje odločitev natečajnih komisij tudi v katerem izmed drugih primerov, ne le v primeru sodne hiše in Vilharjeve in gotovo bodo gospe in gospodje, ki tu podpirajo boj proti nesmislom in povprečnosti tudi v teh primerih z veseljem izrazili podporo.


mark
razmislek, 4.2. 2008, 09:27

Vse pripombe na razpis bi se morale pojaviti ob razpisu. Vsi, ki so se udeležili natečaja so se z razpisnimi pogoji očitno strinjali. Gabarit hiše je bil definiran avtorsko na drugem prvo nagrajenem natečaju in kot tak vnešen v prostorski akt. Sedaj spodbijati natečaj je za investitorja nedvomno neresno. In tudi investitor je tu igralec, mar ne.
S tako prakso stalnega oporekanja in prepiranja okrog rešitev se napram javnosti kažemo kot neresen partner. Kot da smo sami sebi namen. Zaps in stroka očitno nista kos številu natečajev in to je glavni problem.


Tadej Glažar
razmislek - berite natančno, 4.2. 2008, 11:14

Dragi Mark,

Če bi si vzeli malo več časa in prebrali celotno zgodbo (pogledal tudi kontakte predhodnih razprav), bi zlahka ugotovili, da se v vseh trditvah motite.
Opozorila so bila v toku razpisa in že preje, tudi naročniku, v vsakem primeru bo potrebna spremeba zazidalnega načrta, prvonagrajenemu projektu manjkajo razpravne dvorane, veliko jih je v kleti..., itd, itd, itd.,


Ira Zorko
decumanus 21 stoletja, 4.2. 2008, 11:34

Podpiram pobudo in jo krati vidim v luči širšega urbanističnega zapleta povezanega z netransparentnostjo, samovoljo bivše mestne uprave in neodločnostjo (kljub strokovnim argumentom in v zadnjem času tudi jasno izrečenimi političnimi obljubami) pri odločitvi države in mesta, da je POGLOBITEV TIROV NA PODROČJU ŽELEZNIŠKE POSTAJE LJUBLJANA ZAVEZUJOČ KRITERIJ IN POGOJ pri vseh načrtovanjih, pogodbah, javnih razpisih in ostalih odločitvah vezanih na to področje.

Če obstaja strokovni in politični konsenz potem poglobitev ne more in ne sme biti nekaj naknadnega, zgolj dopuščenega, postane naj aktualno izhodišče, ki omogoča svež in celovit razmislek o novi veliko-mestni potezi, ki lahko poveže in osmisli novi upravno-poslovni ter trgovinski pol prestolnice. Ta vizija ne more nastati iz omejenih programov posameznih arhitektur in investitorjev, brez optimiranja tirnih naprav, sistemov javnega prometa ter načrtovanja odprtih javnih prostorov, ki dajejo naravno orientacijo in atmosfero v mestu. Pri dogajanju okoli postaje je najbolj zaskrbljujoča prav kvaliteta odprtega prostora (Emonika na primer negira koncept severnih »mestnih vrat« in popolnoma blokira kvalitetno vizuro Miklošičeve ulice proti Kamniškim Alpam in Akademskemu kolegiju), njegova učinkovita prehodnost, pomenska preglednost ter dostopnost. Današnja cezura železniškega koridorja med Bežigradom in širšim mestnim središčem bi ob vseh novih stavbah morala (p)ostati osnovna topografska in pripovedno morfološka kvaliteta. Trenutno je ves govor usmerjen v kvantiteto in le delno v kvaliteto pozidanosti področja po delčkih. Resnični dosežek javnosti strokovnega dela, civilne družbe, oziroma dokaz obstoja »meščanstva« kot splošnega, obče-človeškega interesa za dolgoročno kvaliteto mestnega prostora bi bil ta, da bi v času izjemnih komercialnih in slabo usklajevanih političnih interesov znali ohraniti oziroma na novo vzpostaviti čitljiva razmerja med starimi in novimi kvalitetami grajenega in odprtega mestnega prostora. Torej ob gradnji stavb doseči tudi gradnjo novih sodobnih javnih prostorov, parkov in trgov ter dosledno javno dostopnost in prehodnost vseh mestnih ambinetov. Ko sem v zadnjem AB-ju pisal o ljubljanskem decumanusu 21. stoletja sem imel v mislih prav to sodobno urbano potezo med vzhodom in zahodom, z osnovno kontinuirano in sekvenčno oblikovano parkovno kvaliteto vzdolž tirov vse od Šišenskega hriba proti Jančam kot nov velik, mentalno čitljiv in fizično dostopen, kvalitetno oblikovan, javni, pretežno zelen, prostor med telesom Ljubljanice in Save. Takšen, ki bo sposoben osmisliti in dati orientacijo in atmosfero ob njem ležečim mestnim predelom, ključnim elementom infrastrukturnh sistemov, ki pomenijo nove sodobne točke vstopanja in gibanja skozi mesto (Avtobusna in železniška postaja, tramvaj, hitra proga Barcelona - Kiev), ter pomembnim državnim in mestnim programom med katere gotovo sodi tudi nova sodna palača.

V toku je prvi krog podpisovanja pobude predsedniku vlade na to temo. 8. februarja bo javno objavljena tudi na Trajektu. Vabljeni tudi k njenemu podpisu in podpori. Če nam uspe doseči ta strateški premik bo s tem odprta nova velika priložnost za uspešno ter celovito sodelovanje mednarodne in domače stroke, politike ter javnosti.


Kritik
Antični urbanizem..., 4.2. 2008, 12:39

Kakšen decumanus, pa mestna vrata, pa meščanstvo, pa vizure Kamniških Alp... lepo vas prosim fantje... to je 21. stoletje! Vi pa pišete cesarju, da vam naredi urbanizem!?

mark
razmislek drugič, 4.2. 2008, 13:02

Dragi Tadej!
V ničemer se ne motim. Zadevo zelo dobro poznam. Vendar pravila so za vse enaka in so zato, da se jih držimo. Ne diskutiram o kvaliteti rešitev. Nekdo je z natečajem pridobil pravico, da določi gabarite v zazidalnem načrtu. In ti gabariti so bili v natečaju zakon. Je res ali ni. Kdor se s tem ni strinjal, ni delal natečaja. Drugo vprašanje pa je, če pogojev natečaja ne spoštujemo in se potem pritožujemo. Je to pravi način? Močno dvomim.


Jernej Prijon
Markov razmislek, 4.2. 2008, 13:47

Mark,

Svoje izpeljave gradiš na predpostavki, da je Klanjšček dosmrtni gospodar vseh oblik v okviru PCL. To je pravni in vsebinski nesmisel. Kaj bi se zgodilo, če bi Klanjšček na tem mestu predlagal niz objektov s katerimi bi se ob Masarykovi izpisalo ime "KLANJŠČEK"? Ali bi ga v takem poskusu kdo ustavil? Bi se razpisovalec ali člani komisije ob tem zamislili ali bi pristali na ta "zakon"? Če pristanemo na tvojo tezo, da je Klanjšček AVTOR PCL, potem seveda ne bi imeli nobene osnove, da bi mu nasprotovali. Dejansko je predpisana oblika nekakšen abstrakten podpis.

Glede pristajanja na pogoje natečaja pa bi te prosil, da vseeno malo prebereš našo izjavo. Pogoji so bili nerešljivi! Vsi smo jih bili prisiljeni kršiti. Mi smo jih kršili pri urbanističnih pogojih, ker so bili ti nesmiselni, prvonagrajeni pa jih je kršil z izpustitvijo dela programa in strinjanjem z urbanističnimi natečajnimi pogoji, da je izgled in značaj stavbe sodišča nepomemben.

Kako nesmiselni so bili urbanistični pogoji vidimo, če obrnemo zgodbo tega natečaja. Predstavljajmo si, da bi bili urbanistični pogoji zastavljeni smiselno in bi predpisovali zgolj enostavne maksimalne gabarite objekta. Če bi na tem natečaju nekdo sodeloval s sedaj prvonagrajenim projektom, bi izpadel skrajno neresno. Tolikšne so namreč vsebinske in funkcionalne zadrege, ki so nastale zaradi prilagajanja predpisani obliki.

Namen našega skupnega poziva je, da se arhitekti do poziva opredelijo. Zato smo prosili, da to storijo z imenom in priimkom, saj imajo podpisana stališča čisto drugo težo.


Anonimnez
Brez naslova, 4.2. 2008, 21:22

1. teza: Vse pripombe na razpis bi se morale pojaviti ob razpisu.
- pripombe so se pojavile že ob razpisu - oziroma ob vpogledu v razpisno gradivo in pravilno je, da udeleženci natečaja izpostavijo svoje strokovne pomisleke - natečaj za stavbo vendar ni isto kot slikarski izdelek

2 teza: Vsi, ki so se udeležili natečaja so se z razpisnimi pogoji očitno strinjali.
- iz razvoja dogodkov je razvidno, da je bilo na ZAPS kot strokovnim pokroviteljem natečaja ob začetku letega naslovljeno veliko upravičenih pripomb oziroma pritožb

3. teza: Gabarit hiše je bil definiran avtorsko na drugem prvo nagrajenem natečaju in kot tak vnešen v prostorski akt.
- Gabarit hiše je bil vnešen v veljavni prostorski akt na podlagi NATEČAJNE rešitve!!, ki je bila posledica arhitekturnih naporov, vendar na podlagi drugačnega vsebinskega programa - za trgovsko poslovni objekt in ne za upravno stavbo oziroma sodno palačo; če bi bil tak program znan že takrat, bi v veljavni prostorski akt prišla drugačna določila in zadreg s pogoji za arhitekturni natečaj za stavbo ne bi bilo toliko; je pa vprašljivo, koliko lahko "urbanistični natečaj", ki je uvajal določila veljavnega prostorskega akta, oblikovno narekuje arhitektonske pogoje stavbi, ki jo nato obdeluje arhitekturni natečaj - urbanistična natečajna rešitev se prav tako ukvarja z oblikovanjem, sicer uličnega in javnega prostora, ob tem pa daje gabaritne, masne in drge usmeritve za stavbe v takem prostoru.

4. teza : Sedaj spodbijati natečaj je za investitorja nedvomno neresno.
- ni znano, kakšne svetovalce je imel investitor - to je država, in to še celo sodstvo, ki bi moralo braniti zakonitost v državi, tudi na področju postopkov urejanja prostora in graditve objektov (vključujoč projektiranje in tovrstno proceduro) - da je nasedel nelogičnostim v obravnavanem postopku in vodil proces za namembnosti, ki niso uradno uveljavljene v veljavnem izvedbenem prostorskem aktu


Anonimnez
Brez naslova, 4.2. 2008, 21:34

za kaj že gre?? še to v razmislek:

Poznamo

12 Nestanovanjske stavbe, med njimi

• 122 Upravne in pisarniške stavbe
• 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti

Vsekakor ne gre za enako vsebino - in zamenljivo pravno podlago


Juristka
Napačno naslovljen poziv..., 4.2. 2008, 22:36

Ugovor v zvezi z natečajem lahko vložijo samo natečajniki nasloviti pa ga morajo na naročnika. Poglejmo natečajni pravilnik: po 68. členu imajo natečajniki v zvezi z rezultati pravico do vpogleda, odgovorov na vprašanja in ugovora. Vendar ga morajo v roku nasloviti na naročnika. Naročnik javnega natečaja mora v treh dneh po prejemu ugovora ugotoviti njegovo utemeljenost. Pri ugotavljanju utemeljenosti ugovora mora sodelovati ocenjevalna komisija, lahko pa tudi pristojna poklicna zbornica... Če naročnik javnega natečaja ugotovi, da je bil ugovor poslan pravočasno in da je utemeljen, lahko javni natečaj razveljavi... Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko naročnik javnega natečaja odloči, da javni natečaj razveljavi tudi v primeru, ko ugovor ni bil poslan v roku iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da je tak ugovor utemeljen.

69. člen: Ministrstvo za pravosodje kot javni naročnik bi v treh dneh po razstavi moralo sprejeti sklep o zaključku javnega natečaja. Ali je to storilo in je natečaj formalno res zaključen? Če ni, potem ne more oddati del prvonagrajenemu.


Ira Zorko
kratka replika "kritiku", 5.2. 2008, 00:01

Tudi v 21. stoletju, vsaj na njegovem začetku, še vedno obstajajo tako ljudje kot prostor. Cesar pa diši po 19. stoletju, na čas ko so bili peroni na ljubljanski postaji še pokriti in ogrevani.

Miloš Florijančič
Ob natečaju za novo sodno palačo, 5.2. 2008, 13:34

Ljubljana ima zelo elegantno sodno palačo v središču mesta. Predstavlja ključni objekt širše ureditve Slovenskega trga, ta pa osrednji secesijski trg Ljubljane. Ta vzorec nekaj pove. Predvsem, da gre za objekt širšega družbenega pomena, ki dominantno določa svojo okolico. Postavitev tovrstnega objekta med dva prometna tokova to ni. Beseda palača je dandanašnje arhitekturni pojem, s katerim se v originalni obliki ne srečujemo več, pomenskost pa ostaja. Zato menim, da takšen objekt potrebuje določene konotacije monumentalnosti, kot jo najdemo pri rešitvah sodobnih sodišč v drugih deželah. Ker gre za tako pomembno odločitev v mestnem kontekstu, kjer se vedno išče tematsko tkivo za vzpostavitev in določitev mestnega predela, bi veljalo ponovno razmisliti o lokaciji in posledično o arhitekturni ideji za sam objekt. Mislim, da poraba sredstev za minuli natečaj v državnem proračunu ne predstavljajo tolikšne škode, kot bi jo povzročila napačna odločitev za vedno. S tem nočem kritizirati nikogar vpletenega v dogajanje minulega natečaja!

Držanič
Mislim,, 5.2. 2008, 14:37

da boste morali še enkrat prebrati zapis od Juristke.

Pero Puljiz, arhitekt, Amsterdam
podpora pozivu, 10.2. 2008, 09:41

Podpiram poziv za ponovno izvedbo natečaja sodne stavbe v Ljubljani.

Marko Peterlin
Podpora, 10.2. 2008, 23:09

Pobudo za ponovno izvedbo natečaja za novo sodno stavbo pod smiselnimi pogoji popolnoma podpiram. Prepričan sem, da je popravni izpit v tem primeru smiseln in potreben. Zakaj?

1.
Zaradi stavbe in mesta. Kakor poudarja že pobuda gre za simbolno izjemno pomembno stavbo, ki si zasluži primerno rešitev. Vsaj toliko pa gre tudi za mesto, in to ne le za njegov izgled, temveč še bolj za njegovo delovanje. Zaradi občutljive lokacije in izjemnih dimenzij lahko stavba glede na odnos do okoliškega javnega prostora močno izboljša ali pa oteži delovanje precejšnjega dela mesta.

2.
Zaradi institucije natečaja. Natečajni postopki so bili v novejši natečajni praksi že večkrat oporekani, vendar še nikoli doslej ni bilo na strani pritožnikov oz. nasprotnikov legalnosti in legitimnosti izvedenega natečaja toliko argumentov, na strani zagovornikov pa tako malo. Če moč argumentov na koncu ne bo prevladala, bo konkreten primer morda pomenil dokončen preobrat, ob katerem bo institucija natečaja postala le še eden izmed postopkov zaradi postopka, dejanske odločitve in rešitve pa se bodo sprejemale mimo njega in seveda nepregledno. ZAPS kot pooblaščena za izvedbo natečajev bi zato morala storiti vse kar je mogoče, da ohrani smiselnost institucije natečaja.

3.
Zaradi urbanizma. Nesmiselni natečajni pogoji so vrgli izjemno slabo luč tudi na prakso urbanističnega načrtovanja. Pa vendar gre za disciplino, ki je izjemno pomembna za zagotavljanje javnega interesa v mestih, zato njena nadaljnja degradacija lahko dolgoročno pelje v slabšanje kakovosti življenja v naših mestih. Pričujoči primer je izpostavil nizko splošno zavedanje o namenu urbanističnega načrtovanja (ponazarja ga tudi zadnji odziv ZAPS na vprašanja novinarjev Dela, v katerem se urbanistično načrtovanje zamenjuje z urbanističnim oblikovanjem, zapovrh pa sta v istem stavku dve nasprotujoči si trditvi). To namreč ne more določati ravno česarkoli, temveč predvsem in samo pogoje, povezane z javnim interesom na področju urejanja prostora, kot so npr. kakovostne življenjske razmere, kvaliteten razvoj mest... Kljub abstraktnosti ti pojmi omogočajo tehtanje med bolj in manj smiselnimi pogoji v fazi njihovega oblikovanja. Je npr. predpisana razporeditev volumnov v primeru natečaja za sodno stavbo pogoj za zagotavljanje kvalitetnega razvoja mesta? Odgovor je najbrž na dlani. Prav tako so očitno nejasna razmerja med na natečaju izbrano rešitvijo in sprejetim prostorskim aktom. Medtem ko je pri prvem avtorstvo še razmeroma pomemben dejavnik, je pri drugem to mnogo manj. V procesu priprave in sprejemanja prostorskega akta se mora namreč ujeti mnogo zelo različnih gospodarskih in družbenih interesov. Avtorstvo je pri tem pač težko resen argument samo po sebi. Prav tako se v nasprotju s splošnim prepričanjem urbanistično načrtovanje nikakor ne konča s sprejetim prostorskim aktom, pač pa je tega potrebno tudi udejaniti, pri čemer je potrebno mnogo aktivne koordinacije med akterji, ki k temu prispevajo (tudi zato g. podžupan upravičeno govori o "razvojnem urbanizmu").

Morda je potrebno spet poudariti, da hitra ponovitev natečaja ne pomeni podaljšanja postopka izvedbe projekta. Sprememba zazidalnega načrta je namreč poleti 2008 predvidena že zaradi velikih sprememb oblike in vsebine v zahodnem delu območja PCL, v okviru projekta Emonika. Te spremembe se sprejemajo žal daleč od oči javnosti in utegnejo imeti za prihodnji razvoj mesta zelo velike posledice. Kakor je bilo na Trajektu že opozorjeno, bi bilo za ugotovitev in zagotovitev javne koristi v tem primeru koristna bistveno večja transparentnost pri sprejemanju odločitev.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Poziv ob natečaju za novo sodno stavbo
(*pdf 30kB)
Ali je izbrani projekt najboljša rešitev?
TrajekT 21.12.2007
Bo nova sodna stavba utesnjena?
TrajekT 22.08.2007



Maketa volumnov nove sodne stavbe, kakor so bili predpisani v natečaju.




Znižana prva nagrada: elaborat številka 5

so-avtorji:
Matjaž Bolčina, u.d.i.a.
Vojteh Ravnikar, u.d.i.a.
Uroš Rustja, abs.arh.
Robert Potokar, u.d.i.a.

sodelavci:
Matej Delak, štud.arh.
Žiga Ravnikar, štud.arh.
Tadeja Božičnik, abs.arh.

na vrh