info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
6. 10. 2003

Prostorska konferenca leta za non stop strategijo

Maja Simoneti
Nekako 150 udeležencev, vključno s službeno prisotnimi, je minuli četrtek, 24.septembra, doživelo prvo prostorsko konferenco o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije. V konferenčni dvorani SMELT-a je po opravljenih formalnostih, s pisno napovedjo prijav k razpravi, udeležence nagovoril vidno razpoloženi minister. Med drugim je povedal, da na besedilo predloga SPRS niso prejeli praktično nobene pripombe. Zadnje popoldne pred konferenco, pa je strežnik na ministrstvu, po besedah ministra Kopača, skoraj pregorel od elektronske pošte s pripombami.

Program konference je po uradnih predstavitvah vsebine omogočil udeležencem, da so po presoji, brez posebnih vsebinskih in časovnih omejitev, izrazili svoja mnenja o besedilu strategije v treh sklopih:
- dopoldan o prioritetah in usmeritvah za dosego ciljev,
- po odmoru o razvoju posameznih prostorskih sistemov in
- pozno popoldne še o ukrepih za izvajanje strategije.

Med pripombami iz prvega dela velja posebej omeniti nekatere:
- da je bolj kot obširno navajanje mednarodnih okoliščin, ki naj bi državo vodile k pripravi strategije, pomembno opredeliti domače gospodarske, družbene in prostorske razmere, v katere SPRS posega;
- da se skozi strategijo izvaja javni interes za kvaliteto bivalnega okolja, ki presega posamezne interese in zagotavlja temelje trajnostnemu razvoju;
- da je SPRS treba časovno opredeliti, sicer bo izvajanje ciljev težko operacionalizirati;
- da je sicer razprava o morju res nekoliko kočljiva tema, da pa si lahko v hrvaški prostorski strategiji in tudi na internetnem naslovu ameriške obveščevalne službe, pogledamo ključne strateške podatke o naši državi, tudi tiste o "aquatoriju";
da tri mednarodna središča, Ljubljana, Koper in Maribor, za prehod v EU niso dovolj;
- da se je treba v evropske prometne koridorje vsebinsko vpeti in ne njim podrejati prostorskih rešitev v Sloveniji;
- da je za spodbujanje regionalnega razvoja ključna koordinacija s strategijo zdravstvenega varstva, izobraževanja, varnosti, ki se podobno kot tudi turistična strategija v SPRS- ju ne odražajo;
- da dokument odraža veliko neskladje med lepimi besedami in realnostjo v prostoru...

Minister je s svojimi sodelavci pripombe pozorno poslušal in nanje presenetljivo odločno in kratko odgovarjal. Tako nastali dialog je potekal v spravljivem vzdušju, zadovoljnih nad izdelkom in k mikrofonu pripuščenih.

V odmoru pa je ob kavi in pecivu vrvela razprava v kontekstu: kaj župani počno z urbanisti, ki niso sposobni "ugodno" rešiti 600 vlog za novogradnje v okviru sprememb in dopolnitev plana, kako posamezni investitorji sami izdelujejo PUP-e, ker občina zanje "nima interesa in denarja", jih je pa pripravljena "za te iste investitorje sprejeti", kako bo časovno in končno mestoma tudi vsebinsko neoprijemljiva državna strategija odmevala na nivoju priprav občinskih strategij, kako bo "non stop" strategija lovila korak z gospodarsko strategijo in posledicami pridružitve EU, kako to, da na konferenci ni novinarjev in podobno. Razprava se je brez dvoma polno razživela šele v času odmora v avli.

Popoldan so se odprle možnosti za ožje regionalne in sektorske pomisleke. V razpravi so sodelovali predstavniki Savinjske, Koroške in Obale, ki so predstavili stališča več občin, ki sodelujejo bodisi pri regionalnih razvojnih programih ali pri izdelavi regionalne prostorske zasnove, redki predstavniki urbanističnih služb večjih mest, izstopala sta Celje in Koper, najbolj številni pa so bili predstavniki nosilcev planiranja za posamezne infrastrukturne sisteme. Glede na neizenačeno zastopanost regij in predstavnikov mestnih občin, pa tudi sektorjev, je možno ugotoviti troje, da so vsi ostali zadovoljni, da so brezbrižni ali pa morda ocenjujejo, da njihovim pripombam nihče ne bo prisluhnil in jih zato nima smisla podajati. Pri tem sploh ni upoštevana možnost, da bi skromen odziv lahko govoril o pomenu, ki ga nacionalni prostorski strategiji odsotni oziroma tisti brez pripomb pripisujejo.

Sredi popoldneva, ko je število udeležencev konference že krepko padlo, je po besedah državnega sekretarja Novaka, strategija prestala status osnutka in gre zato lahko dalje v vladno proceduro. Nekatere pripombe bodo skušali upoštevati, mnoge nejasnosti pa naj bi rešil prostorski red, ki je že v pripravi. Minister pa je udeležence konference podučil, da je strategija časovno neomejena zato, da se bo lahko sproti spreminjala, kadarkoli bo izražena potreba. Že samo proti tej razlagi, bi bilo treba z vso resnostjo protestirati. Strategija prostorskega razvoja je pot do ciljev, ki jih nameravamo doseči v določenem času. Samo taka lahko postane sogovornica Državnemu razvojnemu programu in Strategiji gospodarskega razvoja, samo taka lahko postane vzornica za nastanek občinskih strategij. Očitno je nekdo nove trende v prostorskem planiranju zamenjal s trendi gospodarske rasti v obdobju tranzicije, ki izkorišča resorno pravno zmedo in neorganiziranost civilne družbe na področju urejanja prostora. Z zanimanjem torej sedaj čakamo, kako bo vlada sprejela non stop Strategijo prostorskega razvoja Slovenije.

S tem dogodkom se je zaključila javna razprava o ključnem nacionalnem prostorsko razvojnem dokumentu. Posamezniki v avditoriju so se zavzemali za daljši čas razprave, pri tem pa nihče ni opozoril na dejansko odsotnost razprave. Dogajanja med 24.avgustom in 24. septembrom namreč ne moremo označiti za javno razpravo. Razprava se ne more začeti in končati z objavo v nacionalnem časopisu in z naslovi za podajanje pisnih in ustnih pripomb. Togosti tako razumljene javne razprave ne more nadomestiti prostorska konferenca, kot enkraten dogodek, pa čeprav organiziran izven zakonsko predpisanega načina obravnave državne strategije.

Pragmatiki bodo trdili, da je enomesečni molk, nato pa kampanjsko lovljenje zadnjega roka za podajanje pripomb, pač odraz interesa in torej realnosti. S takim odgovorom se ni možno zadovoljiti. Aktivno in odgovorno vključevanje javnosti je že uveljavljen politični instrument modernih družb. Javne in odprte razprave bi si avtorji strategije morali želeti in jo zato spodbujati. Glede na to, kako uspešno so se razpravi izogibali, se poraja občutek, da prav načrtno niso želeli sprožiti ključnih vzvodov za proces komunikacije z zainteresirano javnostjo.

Slab občutek dopolnjuje slutnja, da je bilo v pripravo dokumenta tekom let vključenega večino tematsko razmišljajočega nacionalnega korpusa prav zato, da bi se preprečilo resnejše pomisleke na koncu. Čeprav obsojamo razlago, da sodelovanje avtorjem trajno preprečuje kasnejšo kritiško presojo, pa bi vse take pomisleke lahko ovrgla prav in samo odprta javna razprava. Nasprotno pa zavitost v molk slutnjam pritrjuje in navaja k dvomu o neodvisnosti pripravljavcev dokumenta. S tem se porodi tudi misel, da bi na konferenci morala minister in državni sekretar sedeti med poslušalci.

Ko nas je v tranzicijskem času prostorce ovirala očitana "kolaboracija" s preteklim režimom, niti slutili nismo, da si bo tudi nova država povsem podredila urejanje prostora in Uradu za prostorsko planiranje vzela možnost za suvereno strokovno presojo in razvoj. Neodvisna nacionalna strokovna služba za področje urejanja in načrtovanja prostora, bi lažje krmarila med političnimi opcijami in javnim interesom. Taka strokovna služba bi morda lažje izvedla javno razpravo in prostorsko konferenco vanjo umestila kot enega od dogodkov in ne kot njen začetek in konec.


Več:
>>Strategija prostorskega razvoja v javni razpravi
- Trajekt / 27. 8. 2003
>>Strategija prostorskega razvoja Slovenije / predlog
>>Ministrstvo za okolje in prostor

Primerjava:
>>Irish National Spatial Strategy / Irska NPS

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Jasmin D.
Brez naslova, 8.10. 2003, 09:01

Zelo inteligenten in duhovit zapis.

Matevž Čelik
Glavo v pesek, 9.10. 2003, 18:26

Očitno je taktika sedanje oblasti ostati ob strani polemik in čakati, da nevihta mine, potem pa sprejeti vse skupaj kakršno že pač je. Strokovnjakom na kateremkoli področju je konec koncev tudi treba pokazati kdo drži niti oblasti v rokah in kdo je bolj pameten. Zakaj bi popravljali predlog, če v to nikogar nič ne sili, ga ne primora? Pa tudi saj vse skupaj ostaja popolnoma odprto, kot lahko preberemo, se bo lahko spreminjalo in prilagajalo kadarkoli in komurkoli na roko, če bo treba.

Tako je konec koncev že zdaj, pa s tem mirno živimo. Ker se pa po Evropi takim dokumentom reče malo drugače, jih je treba malo preimenovati in obrniti naokrog, da bomo lahko rekli sekretarjem v Bruslju: Lejte, tudi mi imamo tole.
Ampak, lahko se zgodi, da se bo nekdo vozil po 10. evropskem koridorju iz Nemčije v Grčijo, pa se mu bo zazdelo, da se pride iz Avstrije direktno v Zagreb. Še opazil ne bo, (razen morda po šumnikih na avtocestnih tablah), da se je tri ure vozil čez eno drugačno in čisto posebno državo. Ker bo narejena po nekem spremenljivem konceptu, ki mu ne bo moč najti rdeče niti.


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.


na vrh