info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
21. 2. 2008

Kulturniki ne dobijo naziva arhitekt

Matevž Čelik
Arhitekti s statusom samozaposlenega v kulturi po novem ne bodo več upravičeni do naziva arhitekt. Vsi arhitekti s statusom, ki nameravajo pridobiti licenco, tako ne bodo več mogli kandidirati za odgovorne projektante, če se ne bodo prej izpisali iz razvida na kulturnem ministrstvu. Naziv arhitekta bo namreč po novem Zakonu o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAIDej) pogoj za odgovornega projektanta. Tisti z že pridobljenimi licencami naziv arhitekt dobijo avtomatsko, z uveljavitvijo zakona.

Na podlagi 12. člena novega zakona je eden od pogojev za pridobitev naziva arhitekt tudi, da niste vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi in nimate pravice do financiranja prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje po zakonu, ki ureja uresničevanje javnega interesa v kulturi. V obrazložitvi tega člena piše, da so pogoji "predpisani tako natančno, da jih je mogoče v postopku podelitve naziva oziroma pooblastila preveriti hitro in nedvoumno, in je lahko postopek podelitve zelo kratek." Predlagatelji predvidevajo, da "zbornicam pri podelitvah nazivov in pooblastil ne bo potrebno izvajati posebnega ugotovitvenega postopka oziroma se zatekati k kolektivnemu odločanju strokovno sestavljenih vpisnih komisij."

Vpis v razvid samozaposlenih v kulturi ureja Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Ker naj bi ZAIDej poskrbel za javni interes na področju arhitekture, predlagatelji očitno smatrajo, da se javni interes za kulturo in arhitekturo ne prekrivata. Na podlagi kulturnega zakona se v razvid samozaposlenih v kulturi lahko vpišejo vsi ki samostojno opravljajo specializiran poklic na različnih področjih kulture in imajo ustrezno strokovno izobrazbo, oziroma z dosedanjim delom izkazujejo, da so usposobljeni za opravljanje te dejavnosti.

Med specializiranimi poklici, ki jih navaja Uredba o samozaposlenih v kulturi (ULRS 9/2004 z dne 2. 2. 2004) je tudi poklic arhitekta. Predlog arhitekturnega zakona z izključevanjem samozaposlenih v kulturi iz poklica arhitekture tako občutno posega tudi v pravice, ki jih imajo arhitekti na podlagi veljavne zakonodaje s področja kulture.


Več:
>>Namesto deregulacije, nova pooblastila zbornicam
TrajekT 21. 2. 2008
>>Monopolni ZAPS nas tolče po žepu
TrajekT 1. 2. 2008
>>Bo ZAID spremenil licenčna pooblastila?
TrajekT 12. 1. 2008
>>Zakon za arhitekte
TrajekT 30.01.2007

>>Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (*.doc)

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 21.2. 2008, 20:48

Kje je zdaj Pust, ko ima priliko ubraniti arhitekturo kot sestavni del kulture. Ali pa morda sam ne deli tega mnenja?

Anonimnez
Brez naslova, 22.2. 2008, 11:41

Ne sme se mešati arhitekturne dejavnosti na splošno in inženirskega dela znotraj nje; za inženirsko arhitekturno projektiranje (za razliko na primer od načrtovanja notranje opreme, oblikovanja predmetov in grafike ipd..) je potreben primeren družbeni nadzor, primerna oblika organizacije podjetniške dejavnosti, ker so na to vezane gospodarske obveznosti iz naslova oškodovanja naročnikov in drugih udeležencev v razvoju investicije ali kršenja interesa javne sfere (garancije, zavarovanja itd.., ki jih mora zagotavljati "podjetnik" projektant)

Frenk Sinatra
Ne sme se mešati..., 22.2. 2008, 12:22

Seveda stari... arhitektura je biznis, oblikovanje kafičev je pa art ali kaj? Pa ne, da si ti avtor teh briljantnih členov v zakonu?

Anonimnez
Brez naslova, 22.2. 2008, 12:34

Naziv "arhitekt" se dobi z ustrezno diplomo, ne pa z dodatnimi pogoji iz zakona; v zakonu bi morali poiskati drugačno oznako za osebo, ki opravlja dejavnost s področja arhitekture v okviru investicijskega postopka za nepremičnine ali prostor

Anonimnez
Frenku Sinatri, 22.2. 2008, 12:38

Arhitektura je biznis in art - pri nepremičninah in v prostoru je javni interes poudarjen, ostala področja delovanja arhitektov pa so neregulirana in ni potrebe, da so stvar posebnega zakona

Frenk Sinatra
Biznis in art, 22.2. 2008, 12:48

Ja pa res... Po tvoje je torej razlika, če se mi zaradi arhitektove odgovornosti v restavraciji podre strop na glavo ali pa če me na pločniku ubije balkon? In kako po tvojem status kulturnika ogroža poudarjen javni interes pri nepremičninah in v prostoru?

rb
v živo?, 22.2. 2008, 14:23

Kako je možno, da vlada sprejme drugačen zakon od osnutka, ki je bil na voljo na sraneh MOP in ZAPS? Kar mimo zbornice? ZAPS pa nic?

S
re rb, 22.2. 2008, 15:29

Glede na naravo sprejetega predloga bi jaz rekla, da vlada IZS in ZAPS pri pripravi zakona ni preveč upoštevala...
...tako, da tu po mojem tezko krivis zbornico...


krneki
Brez naslova, 22.2. 2008, 15:44

Že od začetka priprave zakona so bili samozaposleni v kulturi problem. Kot se je izkazalo predvsem, ker lahko ponudijo nižje cene in predstavljajo nelojalno konkurenco. Sprašujem pa se ali zaposleni v državnih ustanovah, občinskih organih in izobraževanju, ki v popoldanskem času (ponavadi kar cel dan) projektirajo, ne predstavljajo nelojalne konkurence? Vsekakor bo ta zakon pomenil zmanjšanje števila odgovornih projektantov, predvsem pa bo otežil preboj mlajšim projektantom.

Frenk Sinatra
RE: v zivo, 22.2. 2008, 16:14

Tisti, ki so hoteli izlociti kulturne delavce, si z zakonom zagotoviti nas denar za zbornicno revijo, za zbornicno galerijo, zbornicni seminar, kongrese... in izriniti iz nacrtovanja vse druge stroke... so rahlo precenili svoj polozaj in vpliv. Ker so ves cas gledali mimo politicne realnosti, si seveda v glavah niso bili niti slucajno sposobni narisati taksnega scenarija. Ne verjamem torej, da fantje na ZAPS niso vedeli kaj se pripravlja. Je pa najbrz tudi jasno, da so potem, ko so bile stvari na mizi, raje ostali tiho. Toliko velikih besed o Arhitektu in njegovem delu, zdaj pa tole...

Anonimnez
Brez naslova, 22.2. 2008, 20:57

razmisliti bo treba o večjem pritisku za potrditev pravilnega tarifnega pravilnika in o sindikalni organiziranosti, če bo šlo preveč zares po podjetniško v projektivi

rb
12.clen, 23.2. 2008, 00:05

Če prav razumem zvezo in - in, to pomeni, da poklicnega naziva ne morejo dobiti le tisti vpisani v razvid, ki imajo priznano tudi pravico plačila prispevkov s strani države?

Anonimnez
Re: S, 24.2. 2008, 17:21

Recimo, da zbornica ni vedela kakšen zakon se pripravlja, zakaj se torej sedaj ko ji je verjetno že poznan do njega ne opredeli in zavzame stališče. Ga podpre, ali pa odločno zavrne. Ta neaktivnost se ji ni zgodila prvič in kot da je predsedniku pomembnejši Mardi Gras kot pa stanje v slovenski arhitekturi.

kulturnica
arhitektura je kultura, 24.2. 2008, 21:47

Protestiram.
arhitektura je kultura, je umetnosti in ne samo inženirska in tehnična dejavnost. Tukaj ne bi škodilo malce poznavanja zgodovine arhitekture in tega, kdo so bili največji arhitekti. Največja bedarija je, da označimo samozaposlene v kulturi kot ne-arhitekte. Sem samozaposlena v kulturi (mimogrede - ta status mi ni padel z neba, sem se morala dokazat, da prispevam k slovenski kulturi s svojimi arhitekturnimi stvaritvami), niti slučajno se ne ukvarjam zgolj z oblikovanjem interierjev - konec koncev je tukaj še najtežje najti pravo kulturo, saj gre vse bolj za sledenje trenutnim trendom. Imam strokovni izpit, imam bogato tehnično znanje, se izobražujem, sledim novostim in spremembam, hkrati pa dajem velik poudarek tudi umetniški, kulturni, zgodovinski, etnološki plati. Sem torej slabši projektant od nekoga, ki podobne stvari dela kot s.p. ali na kakršen koli drug možen način? Vsekakor ne. In to, da kot samozaposleni ne bomo več arhitekti, se mi zdi žalitev stroke. Biti dober inženir še ne pomeni biti sposoben ustvariti stavbo, ki bo doprinesla h kvalitetnim prostorskim ali arhitekturnim rešitvam, v arhitekturi vendarle ni vse v tem, da stvar stoji in da je ekonomična, arhitektura je veliko več.
Jasno je, da samozaposlen v kulturi ne more projektirat brez ustreznega izpita, tako kot velja za vse ostale. Ne bo me pa nihče prepričal, da je kakršnakoli logika v tem, da samozaposleni v kulturi z diplomo in strokovnim izpitom ni arhitekt in da kakorkoli slabše projektira ali ima manj tehničnega in strokovnega znanja.


majav
Brez naslova, 25.2. 2008, 09:49

Se popolnima strinjam s "kulturnico".
Nerazumljiva in ponužujoča ideja, ki jo bo treba takoj in
brezpogojno zavrniti.
Kako bo na to odreagiralo Ministrstvo za kulturo pa si tudi lahko mislimo.


nevednež
Brez naslova, 25.2. 2008, 10:00

Kaj je licenca?

Anonimnez
kulturnica, arhitektura je kultura, 24.2. 2008, 21:47, 25.2. 2008, 13:50

Saj pri vsem ni odprto vprašanje "kulture" ali ne- kulture, pač pa vprašanje nelojalne poslovne konkurence - če si dotiran od države, pač lahko daš nižje cene za svoje izdelke, kaj ne? In ker je "projektiranje" prostorskih aktov in dokumenracij za gradbena dovoljenja podvrženo "podjetniškim principom" - tudi zaradi državnega nadzora in zmožnosti povračil za škode - je verjetno pač predlog v ZAID tak kot je

Frenk Sinatra
Pa ne da res verjamete...., 25.2. 2008, 22:00

...gospod anonimni, da ljudje, ki morajo posebni komisiji Ministrstva za kulturo v presojo predložiti svoje strokovne reference in dokazati, da gre pri tem za kulturni presežek, na trgu dosegajo nižje cene? Ali prav berem in čisto resno trdite, da kulturni delavci predstavljajo nelojalno konkurenco hardcore projektantom, ki štancajo kocke dan na dan? Kulturniki so že dolgo podvrženi podjetniškim principom in so trenutno precej bolj izpostavljeni svobodnemu trgu kot projektanti, kjer je konkurenca omejena z zborničnimi licencami. Ne ga srat...

andrej
kulturniki, 26.2. 2008, 10:54

No tukaj pa jaz popolnoma soglašam, da so kulturniki nelojalna konkurenca. Tukaj sploh ni debate, zato upam, da bo novi zakon uredil vsaj to. Če imaš status svobodnega kulturnega delavca, delaš doma, nimaš legalnega software-a (kar lahko trdim za vsakega izmed njih, seveda je to posledica visoke cene software-a pa vendar) in je tvoj edin strošek elektrika in nekaj papirja, potem definitivno predstavljaš nelojalno konkurenco arhitekturnemu biroju z manjšim številom zaposlenih. Poleg tega vsi vemo, da svobodni kulturni delavci svojemu statusu in ugodnostim primerno praviloma, če ne kar vedno konkurirajo s ponudbami daleč pod minimumom tarifnega pravilnika zbornice in s tem povzročajo veliko škodo birojem, ki morajo poleg plač zagotoviti sredstva tudi za software, najemnine, vzdreževanje in ostale stroške poslovanja, se pravi na trgu ne morejo konkurirati ponudbam svobodnih kulturnih delavcev, ki se ne zavedajo, da s svojimi dumpinškimi ponudbami pljuvajo v lastno skledo. Edina tolažba je, da se pri sledniih pri projektih večjega obsega ustavi. Zato lahko mirno rečem, da so svobodni kult. delavci nelojalna konkurenca.

Frenk Sinatra
Kaj je nelojalna konkurenca..., 26.2. 2008, 12:30

Uporaba nelegalnega softwera je kriminal. Za rešitev problema, ki mu dragi projektant Andrej, pravite nelojalna konkurenca, je na voljo policija, svoje kolege lahko že nakaj časa prijavljate tudi anonimno... In ne vem odkod to topoglavo prepričanje, da kulturni delavci nimajo običajnih stroškov poslovanja, kot so najemnine, vzdrževanje... ali da celo nimajo plač? In na koncu: one-man band pač ne more biti konkurenca pisarni z nekaj zaposlenimi, saj je obseg del ki jih je sposoben izvesti omejen. Če resnično obstaja kakšno problematično vprašanje v zvezi s kulturnimi delavci, je to omejeno na točno določen problem: nekateri kulturni delavci so lastniki dobro stoječih podjetij, pa vendar se v njih ne zaposlijo temveč še naprej uživajo status. Vendar je tudi to bolj vprašanje za Davčno upravo, kot pa nekaj kar bi bilo potrebno reševati s čudaškim novim zakonom.

Anonimnez
Brez naslova, 26.2. 2008, 15:35

Koliko je držav v Evropi, ki poslovno dejavnost projektiranja združuje z dotacijami države za kulturno dejavnost na področju arhitekture?

Anonimnez
Brez naslova, 26.2. 2008, 15:54

Andrej, pojma nimaš.
Svobodnjaki imajo praktično identične stroške poslovanja kot podjetja. A ti jih naštejem:
- stroški dela: plača, obvezni socialni prispevki (večina si jih plačuje sama! ), prostovoljni socialni prispevki, zavarovanje projektantske odgovornosti,
- materialni stroški: infrastrukturna režija, materialni stroški in storitve, amortizacija opreme in amortizacija nepremičnin - kdo pa misliš da to plačuje, stara mama?
Poleg tega je tako, da, če delaš doma, vseh teh stroškobov ne moreš uveljavljat, če imaš pa podjetje, jih pa lahko. Edina razlika je mogoče v upravni režiji, to je pa itak prestiž podjetja, koliko tajnic si omisli.
In če hočeš vsaj preživet, moraš vse te stroške lepo seštet v ponudbi...
Prednost statusa je tako za tiste, ki se za to odločajo, pač način dela, ki si ga sam oblikuješ, obvladljiv način poslovanja za eno osebo in pa mogoče, da ni ravno na pretek delovnih mest, kaj misliš?


Zdravko Vatovec
Deregulacija projektiranja v Italiji, 26.2. 2008, 16:51

Morda bi bilo zanimivo in poučno primerjati novi zakon o arh. i n inž. dejavnosti z podobnimi predpisi, sprejetimi predlansko/lansko leto
v Italiji. Zoper so protestirali arhitekti in urbanisti celo na ulici...
(Ne vem, ali je bilo kje tukaj kaj o teh rečeh v Italiji zapisanega.)


Frenk Sinatra
Kulturniki, pomagajte ZAPS, 27.2. 2008, 13:17

No, kot se zdaj že ve, je ZAPS v paniki. V kratkem vas bo zdaj povabil na izredni zbor vseh arhitektov in vas prosil, da podprete njihovo verzijo zakona. Skratka fantje na ZAPS so vas hoteli ukiniti, zdaj pa vas prosijo za podporo, da ne bi ukinili njih.

Martina Lipnik
arhitektura in kultura, 27.2. 2008, 15:25

Menim, da bi bilo treba za opredelitev arhitekture kot ene od (naj)pomembnejših kulturnih dejavnosti pripraviti popolnoma samostojen Zakon in sicer bi ga moralo pripraviti Ministrstvo za kulturo in ne gradbeniki. Elementi kulture v arhitekture so namreč nadgradnja strokovnim znanjem, ki jih arhitekt za svoje delo tudi potrebuje kot podlago, na kateri potem gradi končni rezultat svojega dela, ki se uvršča med umetnosti. Torej: gradbeniki in prostorci pod okriljem MOP se ukvarjajo predvsem z inženirsko podlago dela, z Ministrtvom za kulturo bi se bi bilo treba dogovoriti pa za nujno pripravo ustreznega zakona za zavarovanje kulturnih elementov pri delu arhitektov. Pomanjkanje varovanja kulturnega aspekta na področju gradenj je vidno na terenu vsak dan in na vsakem koraku.

Anonimnez
Zdravko Vatovec, Deregulacija projektiranja v Italiji, 27.2. 2008, 15:28

Kakšen je pa naslov novega italijanskega zakona, da bi ga pregledali, in primerjali z našim, na internetu?

Anonimnez
Brez naslova, 28.2. 2008, 11:51

Zakonodaja o gospodarskih družbah in gospodarskih dejavnosti problemizira dotacije gospodarskim subjektom - mislim, da to ne dopušča evropska regulativa.
zaradi tega verjetno ni dopustno, da so gospodarske družbe (d.d., d.o.o., s.p. itd..) oziroma posamezniki, ki se ukvarjajo s projektantsko dejavnostjo - kot registrirano gospodarsko pridobitno dejavnostjo - dotirani s strani države, ipd.. - bi bilo treba preveriti, še predno se na vse pretege protestira


Frenk Sinatra
Piscu zakona očitno ni jasno..., 28.2. 2008, 17:25

... kaj je to dotacija. Dotacija so izredna denarna sredstva, ki jih prejme organizacija, ustanova za izvršitev ali dovršitev kake naloge. Kaj imajo z dotacijami samozaposleni v kulturi? Oprostitev dela davkov pač ni dotacija... Tokrat bomo protestirali do konca!

Anonimnez
Brez naslova, 29.2. 2008, 09:29

Saj niti ne gre toliko za problem tistih prispevkov ali dotacij, ki se plačujejo parim arhitektom, pa naj jih ukinejo.
Pomembno je vztrajati, da se možnost opravljanja arhitekturne dejavnosti ohrani v okviru kulture, MInistrstva za kulturo, tako kot slikarstvo, kiparstvo, književnost..... ne pa, da nas pahnejo med vse sorte podjetnike in obrtnike. Sicer pa to lahko naredijo potem še s pisatelji, pesniki, fotografi, igralci, ddd.. .Mičo Mrkaič bo zelo vesel.


Anonimnez
Brez naslova, 1.3. 2008, 19:18

Projektiranje arhitekturnih načrtopv za gradbena dovoljenja in tudi projektiranje prostorskih načrtov (oziroma izdelava prostorskih aktov) so že lep čas "podjetniška" dejavnost - s tem ji kulturno poslanstvo ni odvzeto - po profesionalni etiki ga mora v svoje delo vgraditi vsak arhitekt. Če je arhitekt kot kulturni delavec plačan v delu stroškov (pokojninsko ali zdravstveno zavarovanje), ima pri tem boniteto pri obračunih stroškov, ki je ostali delavci v "podjetniški dejavnosti" projektiranja nimajo - torej lahko sv oje ponudbe poceni, pa ne bo toliko na škodi kot nekdo, ki se v celoti samo financira iz svojega dela.
Obdelave arhitekturnih načrtov pa niso isto (posledično za graditelje, lastnike in uporabnike grajenih arhitekturnih zamisli) kot izdelek poeta, slikarja ali romanopisca - fizične, finančne itd.. posledice so bistveno bolj obremenilne za vse v družbi.


blessing
Brez naslova, 6.2. 2014, 03:17

kajčudoviti svet v katerem živimo , jaz še vedno dvomim, ta urok Caster , kako je to naredil !
Moja usta so polna pričevanja , Am blagoslov moj mož zapustil dom za dve leti v Južni Afriki za turista , je mislil prostitutko in je bil očarali z dekletom moj mož zavrnitvi spet prišel domov , sem jokala noč in dan je videti kdo bi mi pomagal , sem prebral novico papir o močan urok kolesa , imenovano dr okojie in sem stopila v stik z urok caster , da bi mi pomagal ljubimec nazaj k meni in me ni prosil, da skrbi za to , da so bogovi Borimo se za mene .. Rekel mi je, do sredine noči, ko je vseduh v mirovanju bo Čarati za ponovno združitev moj ljubimec nazaj k meni . in on je v manj kot 3 dni je moj mož prišel nazaj k meni in začel jokati , da bi jaz za njega odpusti , jaz , sem vesela , kaj ta urok kolesa naredil
jaz in moj mož .. kontakt na njegov e-poštni drokojiehealinghome@gmail.com jenajboljši urok kolesa v celotnem divji svet . on se specialiesed pri reševanju drugih težav , vključno znaslednjim :
( 1) Če želite, da vaš ex nazaj .
( 2) če imate vedno slabe sanje .
(3 ) Želite , da je treba spodbujati v vaši pisarni .
(4 ) Želite žensk / moških teči po tebi.
( 5) Če hočeš otroka .
( 6) Če boste potrebovali finančno pomoč .
(7 ) Če želite zdravilo HIV AIDS
stik z njim zdaj za takojšnjo rešitev vašega
Težave na Drokojiehealinghome@gmail.com
hvala


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Namesto deregulacije, nova pooblastila zbornicam
TrajekT 21. 2. 2008
Monopolni ZAPS nas tolče po žepu
TrajekT 1. 2. 2008
Bo ZAID spremenil licenčna pooblastila?
TrajekT 12. 1. 2008
Zakon za arhitekte
TrajekT 30.01.2007

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (*.doc)



na vrh