info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
5. 3. 2008

Natečaj kot ga Evropa še ni poznala

Aleksander S. Ostan
Še en mesec imajo časa tisti, ki so se odločili, da bodo sodelovali na mednarodnem urbanistično arhitekturno krajinskem natečaju za povezovanje Gornje Radgone in Bad Radkersburga. Gre za precedens med evropskimi natečaji, saj doslej v Evropi še ni prišlo do poskusa, da bi dve mesti (in dve državi) organizirali natečaj na temo vizije skupnega prostorskega razvoja.

To na evropski ravni pionirsko početje pogojuje tudi drugačen pristop, novo komunikacijo in iskanje primernega načina za pridobivanje najboljših možnih rešitev. Po odzivu sodeč je evropska stroka to v merilu navidez drobno, a po vsebini kompleksno povabilo zelo dobro sprejela, prijavljenih je mnogo timov, nekatere revije (n.pr. angleški urednik Landscape architecture journal...) so si že vnaprej rezervirale prostor za objavo rezultatov natečaja, spletne strani nacionalnih asociacij pa so ga visoko rangirale (n.pr. 5 zvezdic na madžarski nacionalni spletni strani). Prijavilo se je tudi nekaj mednarodno priznanih strokovnjakov (n.pr. Anglež prof R. Stiles, predstojnik s TU z Dunaja), ki bi radi izven natečaja s študenti obdelovali to v evropskem kontekstu izjemno temo.

Že na arhitekturno-urbanističnih delavnicah 1995, 1996, 1997 smo apelirali na povezovanje obeh mest, tako prostorsko, infrastrukturno, kot programsko. In čeprav vse naše teze in smernice iz tistega časa še vedno veljajo, se je prostorski razvoj kljub delavnicam v G. Radgoni še naprej odvijal predvsem stihijsko. Z razpisanim natečajem je čas očitno dozorel, da se povezovanje mest premakne na bolje. Tako v načrtovanju, kot tudi v implementaciji, v prostoru.

Ko so me lani Radgončani ponovno povabili, da jim pomagam voditi strokovno komunikacijo z Avstrijci, ki so se odločili, da vprašanje odprtega prostora okoli mestnega obzidja rešijo na mednarodnem natečaju (pa tudi padec meje in s tem carinskih blokov se je nezadržno bližal), sem najprej apeliral na obe strani, da se stvari lotijo bolj celovito in v vzajemni strokovni in upravni komunikaciji. Zato smo tik pred poletnimi počitnicami najprej organizirali dve ekspertni srečanji (delavnici), ki so se ju udeležili strokovnjaki iz obeh držav, pa tudi predstavniki lokalne oblasti obeh mest. Na njih smo odprli vprašanje skupnega reševenja obeh mest in s tem bistveno razširili izhodišča za potencialni evropski projekt. Hkrati smo območje obravnave (izvorno mišljeno pretežno v avstrijskem Radkersburgu) potegnili daleč v G. Radgono in s tem (vsaj) uravnotežili pomembnost naloge na obeh straneh Mure.

Slovenska stran je bili sicer mnenja, da bi participativna delavnica, na katero bi povabili vrhunske strokovnjake, verjetno obrodila bolj ciljno usmerjene in zato tudi realne rezultate (in bi bila hkrati občutno cenejša), vendar so Avstrijci kot pobudniki preferirali natečaj. Konec avgusta sta obe strani že „lobirali“ za finančno podporo in naš državni sekretar iz MOP-a, M. Bricelj, ki je uvidel mednarodni pomen in kompleksnost projekta, je zanj obljubil načelno in finančno podporo. Šele zgodaj jeseni smo izvedeli, da je avstrijska Radgona (očitno tudi s podpisi slovenske radgone) temo vseevropskega natečaja medtem prijavila na Interregov razpis.

Takrat sem stopil v kontakt z ZAPS (oz. njeno komisarko za natečaje), da bi se vključili v pripravo in organizacijo natečaja. Začelo se je ob obojestranski dobri volji in načelni pripravljenosti na sodelovanje, vendar se je po nekaj mesecih izkazalo, da le-to ni mogoče. Interpretacija kdo in kako naj vodi natečaj po pravni plati je bila na avstrijski in slovenski strani žal različna. Avstrijci kot prijavitelji projekta oz. dunajsko podjetje in zbornica, ki natečaj vodita organizacijsko, sta bili mnenja, naj se natečaj izvaja po avstrijski zakonodaji, vsi nadaljni postopki pa po ločenih nacionalnih zakonodajah. Po njihovi interpretaciji bi organiziranje natečaja po dveh paralelnih zakonodajah časovno omejen projekt lahko ogrozilo, saj bi ob event. pritožbah konflikte moralo reševati evropsko sodišče. Naša stran je po drugi strani zagovarjala stališče, da bi morali tudi natečaj, ne le nadaljnje postopke z zmagovalci, izvajati tudi v skladu z našim zakonom o javnih naročilih. Žal tako ni prišlo do konsenza, zato se je ZAPS nazadnje umaknil iz natečaja.

Nagradni fond je definiral avstrijski organizator natečaja. Na našo sugestijo, da se naj nagrade, če je le mogoče, zvišajo, nam je bilo sporočeno, da jih morata žal vse v celoti pokriti lokalni skupnosti (pravnoformalno baje ne morejo biti financirane iz Interrega projekta), kar je poleg sofinanciranja natečaja zanju že veliko breme. Hkrati so nam pojasnili, da nagrade n.pr. za nemški kontekst sploh niso prenizke, saj je tam natečajev, udeležencev in nezaposlenih arhitektov trenutno ogromno, zato so zadovoljni, da jih imajo dovolj na izbiro. Vendar je ne glede na to in na naš nagradni standard 16000 evrov (kolikor je lahko izkupiček zmagovalca zgolj na natečaju, da nadaljnih angažmajev tu sploh ne omenjam) kar lepa cifra, še posebej, če se zavedamo, da gre za urbanistično merilo natečaja. Zmagovalec si lahko pribori možnost, da v Avstriji dobi direktno naročilo za oblikovanje in izvedbo odprtega prostora grabna/parka ob izredno ohranjenem, z UNESCOVO medaljo nagrajenim renesančnim mestom z obzidjem na eni strani, in sodobnejšim predmestjem in zdraviliščem na drugi strani, sploh ne omenjam. Rezultati natečaja bodo odvisni predvsem od ustvarjalnih izzivov natečajne naloge in odličnosti prostorskih odgovorov nanje, ki jih bodo pripravili interdisciplinarne skupine iz evropskih držav.

Iskreno upam, da bomo/boste Slovenci(-ke) to priložnost za snovanje, dokazovanje in preboj v evropskem arhitekturnem kontekstu izkoristili!


Več:
>>Natečaj za "twin-city" na Muri Trajekt 30.01.2008

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Darja Matjašec
pojasnilo, 5.3. 2008, 18:03

Ker avtor članka omenja komisarko za natečaje, prispevam še sama takratni ZAPSov pogled. ZAPS je bil, kot ugotavlja avtor, zainteresiran za sodelovanje pod naslednjimi pogoji:

1. Zavarovanje natečajnikov v vseh pogledih (pripadajoče odškodnine, priznanja in nagrade ter oddaja posla prvonagrajenemu),
2. Višina odškodnin, priznanj in nagrad, standardna za naše razmere (med usklajevanji je bil celoten denarni sklad za natečajnike absolutno prenizek).
3. Kakovostna natečajna naloga in priloge, ki ZAPSu v celoti nikoli niso bile dostavljene.

ZAPS je podpiral izvedbo avstrijsko-slovenskega natečaja in bil pripravljen prispevati k organizaciji natečaja brez finančnih obveznosti naročnika, a je na koncu od natečaja odstopil, saj zgoraj omenjenih pogojev ni bilo možno uresničiti.
Natečaj je vsekakor zanimiv za naš prostor, pomembno pa je tudi dejstvo, da daje priložnost tudi mladim, še neuveljavljenim strokovnjakom v našem prostoru

Darja Matjašec, komisarka za natečaje v odstopu


Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.







na vrh