info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
10. 3. 2008

Nenavadni ovinki na 3. razvojni osi

Uredništvo
Eden glavnih infrastrukturnih projektov, ki se trenutno načrtujejo v Sloveniji, je sodobna cesta na 3. razvojni osi, ki naj bi povezovala prometno in gospodarsko odmaknjena področja Slovenije. Prva faza izgradnje naj bi potekala med avstrijsko mejo in štajersko avtocesto ter povezala Slovenj Gradec, Velenje in Celje. Ministrstvo za okolje in prostor, ki vodi projekt, je jeseni 2007 predstavilo svoj predlog trase. Ta je v Savinjski dolini v Braslovčah naletel na močan odpor. Prizadeti krajani so se organizirali v civilno iniciativo Braslovče, ki si prizadeva predstaviti svoje razloge proti tako imenovani zahodni varianti in svoj predlog boljše rešitve. Svoje mnenje so Braslovčani naslovili tudi na TrajekT.

Kot je civilna iniciativa zapisala v svojem sporočilu, v Braslovčah nasprotujejo predlagani zahodni trasi, ker je neustrezna. Poleg tega, da po njihovem mnjenju predvidena trasa hitre ceste v občini Braslovče poteka mimo in preko naselij, tudi fizično razdeli dolino in prebivalstvo vzdolž doline na polovico. Obenem poteka po najkvalitetnejši zemlji, civilno iniciativo, pa moti predvsem potek trase v regionalnem merilu in postopek vrednotenja predlagane trase.

Varianta trase, ki poteka skozi Braslovče do zahoda Velenja, in varianta, ki poteka od Arje Vasi do vzhoda Velenja, imata zelo podobno končno oceno, čeprav sta med seboj povsem različni. Predlagana zahodna varianta hitre ceste po mnenju civilne iniciative Braslovče, ne povezuje regionalnih centrov Slovenj Gradca, Velenja in Celja. Problematičen je del med Velenjem in avtocesto A1 na odseku Ljubljana - Celje. V Braslovčah menijo, da gre za nepotrebno bližnjico proti Ljubljani in namerno oddaljevanje trase od Celja. Predlagana trasa je zato po mnenju Braslovčanov v nasprotju z zdravo pametjo in tudi Strategijo prostorskega razvoja Slovenije, kjer je zapisano, naj se Celje razvija kot pomembno prometno vozlišče.

Hitra cesta bi morala potekati med urbanimi in gospodarskimi središči (SG – VE – CE), torej po vzhodni trasi med Velenjem in Arjo vasjo, kjer naj bi ob obremenitvi 20.000 vozil dnevno, že danes redno nastajali zastoji. Predlagana zahodna trasa naj bi zato po mnenju Braslovčanov pomenila umeščanje ceste tja, kjer ni potrebna. Prometna obremenitev regionalne ceste po Savinjski dolini je namreč trikrat manjša, le 6000 vozil dnevno.

To naj bi potrjevala tudi prometna študija, v kateri projektanti ugotavljajo, da zgrajena zahodna trasa ne bi razbremenila ceste med Arjo vasjo in Velenjem, ki bi jo bilo zato kljub vsemu potrebno nadgraditi v 4-pasovno hitro cesto! Da razmere na cesti Arja vas - Velenje postajajo nevzdržne, naj bi v državnem zboru že večkrat opozarjal tudi velenjski poslanec Bojan Kontič. Predlagana zahodna trasa naj bi bila tudi daljša in dražja. Na celotnem odseku od Slovenj Gradca do štajerske avtoceste bi prometno ustreznejšo vzhodno presegala za 121 mio evrov. Poleg tega Civilna iniciativa Braslovče opozarja, da so tla v okolici velenjskega jezera nestabilna, kamnine kjer so predvideni predori, pa nekompaktne. Problematičen pa naj bi bil tudi 7 % naklon ceste med Šmartnim ob Paki ter načrtovanim predorom v Velikem Vrhu. Zahodna varianta mimo Braslovč poteka po najkakovostnejših kmetijskih zemljiščih, ki bodo za Braslovčane vedno izgubljena in jih ni mogoče nadomestiti drugje.

Civilna iniciativa Braslovče opozarja tudi, da je ob pozornem branju elaborata vrednotenja, na podlagi katerega je bila predlagana trasa, v njem mogoče najti veliko bistvenih napak, ki vodijo k napačnim sklepom, prevladali pa naj bi kriteriji, ki niso bistveni. Zaradi enakovrednega ponderiranja 34 kriterijev naj bi namesto strokovnih v ospredje prišli statistični kazalci, na kar naj bi zaman opozarjali tudi recenzenti. Gradnja predora naj bi bila pri vrednotenju variant točkovana enako kot prestavitev daljnovoda, kljub bistveno večjim finančnim posledicam.

Civilna iniciativa Braslovče meni, da gre pri vrednotenju za številna protislovja in pri tem navaja besedilo elaborata, ki ga je izdelalo podjetje Urbis. V kriteriju 'Navezovanje in povezovanje naselij' naj bi zahodna varianta dobivala dodatne točke zaradi bližine naselij, v vrednotenju variant s stališča kakovosti bivalnega okolja pa naj bi v elaboratu prevladala ocena, da se trasa izogiba neposrednemu poteku mimo naselij.

Civilna iniciativa Braslovče ministrstvi za promet ter za okolje in prostor smatra kot odgovorni vkolikor bo prišlo do izvedbe ceste, ki bo 121 mio evrov dražja, nerentabilna, ne bo rešila prometnih zastojev med Velenjem in Arjo vasjo ter bo umeščena v prostor v nasprotju s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije. Zato še enkrat pozivajo obe ministrstvi, da upoštevata napotke iz recenzij ter da opravita objektivnejše vrednotenje tras. Predlagajo razumno rešitev, ki bi ustrezneje povezala mesta Slovenj Gradec, Velenje in Celje in bi bila cenejša, rentabilnejša in učinkovitejša pri razbremenjevanju obstoječih cest. Braslovška civilna iniciativa se zavzema za vzhodno varianto, ker bi v skladu s trajnostnim razvojem ohranjala kmetijska zemljišča, je podprta s strokovnimi elaborati in usklajena z nacionalnimi prostorskimi dokumenti, obenem pa jo podpirajo vse civilne iniciative na tem odseku.


Več:
>>Civilna iniciativa Braslovče
>>Civilna iniciativa Šaleške doline

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

mp
vprašanje je sila enostavno, 10.3. 2008, 08:45

kdo bo zaslužil z zahodno varianto največ?

Anonimnez
Vprašanje morda ni tako enostavno, 10.3. 2008, 13:14

Kako da so bile npr. občine zgornje Šaleške doline na čelu z Velenjem v fazi priprave državnega lokacijskega načrta glavne zagovornice t.i. zahodne variante. Do te mere, da se je zdela katerakoli druga politično neizvedljiva? Morda niso imele stika z "bazo", se njihovi župani več vozijo v Ljubljano kot v Celje, ali pa bi se samo radi več vozili v Ljubljano? Gre seveda tudi za vprašanje tovornega prometa iz Velenja, predvsem iz Gorenja, in da bi ga preusmerili mimo centra Velenja (namesto na železnico) so pripravljeni podrediti tovornemu prometu potniški cestni promet. Seveda v pričakovanju, da bodo štiripasovnico do Celja tako ali tako izsilili.

Anonimnez
Brez naslova, 10.3. 2008, 20:31

Gorenje naj izkoristi železniško povezavo, kakor tudi TEŠ in ostala velika podjetja. Onesnaženje bo manjše, prevoz bo cenejši, privarčevali bomo ogromno denarja.

PP
Brez naslova, 10.3. 2008, 21:03

Uredništvo bi lahko preverilo še mnenje strokovnjakov, ki so izdelali primerjalno študijo variant.
Ne rečem, da ravno v tem primeru, ampak v veliko njih posamezni akterji gledajo na zadevo le z enega vidika in si jo po svoje tolmačijo, še posebej civilne iniciative. Stroka bi morala podati rezultate, ki na vrh pripeljejo varianto, ki je iz vseh primerjanih vidikov najbolj sprejemljiva. V kolikor so zadaj drugi interesi in to do take mere, da stroka ne more več stati za njimi, imamo pa velik problem, s katerim se lahko obrnemo na koga že? Na našo ljubo zbornico že ne, saj se ta s strokovnostjo ni nikoli ukvarjala, sploh pa na prostorske planerje ni nikoli nič dala ... Tudi na MOP ne, saj je on pripravljavec zgoraj omenjenega prostorskega akta. Obstajajo potem le še strokovna društva, ki pa v tej smeri, razen morda DKAS, tudi niso aktivna. Ostane nam potem le še samostojna bitka in v kolikor gre za prevlado drugih lobijev nad stroko, časten umik iz posla? Upam samo, da je zgornja problematika predstavljena neposrečeno enostransko, ker glede na zgornje podatke niti ni treba biti strokovnjak za sprejem odločitve o boljši in slabši varianti. Zadeva je kristalno jasna.


Matevž Čelik
Uredništvo..., 11.3. 2008, 01:25

...čaka na mnenje strokovnjakov. Če ga bodo poslali, bo nedvomno objavljeno.

Anonimnez
Brez naslova, 11.3. 2008, 08:49

Prenos tovora s ceste na železnicvo je uradna obveza Slovenije - EU direktive glede varstva okolja jo k temu obvezujejo - torej je treba izdelati ustrezne analize preostalih prometnih obremenitev, na podlagi njih obdelati variante tras ter vse skupaj ovrednotiti po določilih zakonodaje o varstvu okolja, nato pa vse javno razgrniti in organizirati javne razprave - na tak način bi se vendar moralo izcimiti kaj dobrega za razvoj regije, napredek gospodarstva, varovanje krajine in pospeševanja turizma v tem predelu Slovenije.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Civilna iniciativa Braslovče
>>Civilna iniciativa Šaleške doline



Predlog zahodne trase mimo Braslovč


3. razvojna os med Velenjem in štajersko avtocesto: vzhodna in zahodna različica


Usmeritve za razvoj prometnega sistema v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije

na vrh