info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
10. 4. 2008

Javni prostor - daleč od samoumevnega

Maja Simoneti
Prostori skupnega pomena, še posebej odprti javni prostori, kot so parki, trgi, dvorišča in igrišča, so v zadnjem desetletju v svetu deležni neverjetne pozornosti. Število novih ureditev in prenov, raziskav in publikacij kaže, da so načrtovalci, investitorji, raziskovalci in politiki praktično povsod po svetu javni odprt prostor sprejeli med osrednje teme svojega delovanja. Razlogov za ta razcvet je veliko in so med sabo zelo prepleteni. Urejanje javnega prostora je izjemno kompleksna dejavnost, saj je usmerjena v skrb za fizično in mentalno zdravje prebivalcev in ustvarjanje pogojev za gospodarski razcvet kraja, hkrati pa je priložnost za dokazovanje moči in sposobnosti mest in njihove pozornosti do prebivalcev in gostov.

V ozadju vsakega od posameznih načrtov in rešitev je posebna zgodba, ki jo poganja poseben niz razlogov. Gibalo urejanja javnega prostora je ukoreninjeno v vedno bolj prepričljivih, znanstvenih in empiričnih ugotovitvah raziskovalcev o povezavi kakovosti življenja s klimatskimi spremembami, varstvom okolja, daljšanjem življenjske dobe, zdravjem prebivalstva in z razvojno uspešnostjo posameznika, skupin, krajev in držav. Tekma za človeški in finančni kapital se je med drugim preselila tudi na javno odprto prizorišče.

V Sloveniji se velikopoteznemu urejanju javnega prostora šele privajamo. Večina javnih odprtih prostorov je v naših naseljih nastala v času, ki je skupne in javne prostore obravnaval kot bolj ali manj samoumevne. Ustvarjanje novih ureditev je bilo takrat tako kot tudi vzdrževanje sprejeto kot potrebno in je bilo temu primerno bolj in manj uspešno izvajano. Sledil je čas, ki javnim ureditvam ni bil posebej naklonjen in v novejšem času so izvedene res redke uspešne rešitve. Družbeno ekonomske spremembe so v devetdesetih stanjšale javno blagajno in preusmerile pozornost od skupnega in javnega k posamičnemu in zasebnemu. Proces lastninjenja javnemu prostoru v preteklem desetletju ni koristil. Matrica javnega odprtega prostora v slovenskih naseljih je tako bolj ali manj posledica preteklega načrtovanja in urejanja.

Nebogljenost pri upravljanju javnih ureditev je logična posledica nekdanje prakse, ki predvsem ni zahtevala zbiranja in soočanja argumentov za nove posege in rešitve v javnem odprtem prostoru. V Ljubljani na primer je bila zadnja raziskava o rabi odprtega prostora izdelana leta 1972. Vse od takrat največje mesto v Sloveniji nikoli ni temeljito proučilo, kako meščani uporabljajo javni odprt prostor in kako so zadovoljni s ponudbo. Res uspešne so le tiste ureditve, ki so nastale v sosledju načrtovalskih aktivnosti od analize potreb do izvedbe rešitve v prostoru in dalje do trenutka, ko je treba načrtovati prenovo ali novo ureditev. Sredstva in delo, ki jih zahteva urejanje vitalnega javnega prostora, daleč presegajo začetno investicijo, zato je treba kot del urejanja predvideti tudi spremljanje stanja, proučevanje potreb, dobro vzdrževanje, načrtovanje prenove in vključevanje uporabnikov v iskanje rešitev.

Namen organizatorjev mednarodne konference o urejanju javnega odprtega prostora je - s pomočjo predavateljev z različnimi ozadji - zbuditi zanimanje za urejanje javnega prostora in nanj pogledati iz kar največ zornih kotov. Zdi se, da je čas, v katerem vse več slovenskih krajev začenja načrtovati tudi nove ureditve javnih odprtih prostorov, zrel za to, da se prekine s prakso samoumevnosti načrtovanja in ustvarjanja javnih prostorov kot posledice naključnih ostankov nepozidanega prostora. Konferenca je zastavljena kot priložnost za začetek široke in splošne razprave o urejanju javnega prostora, ki je nujno potrebna za spremembe v vsakdanji praksi.


Več:
>>Public open Space / DKAS

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Public open Space / DKAS

Konferenca "Public open Space" bo potekala od 9. - 11. aprila 2008 v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Organizirajo jo Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške faklultete UL in Mestna občina Ljubljana.



Maistrov park, Ljubno ob Savinji. Bruto, 2007


Park ob knjižnici, Ravne na Koroškem. Akka, 2004


Krajinska ureditev Postojnske Jame. adkrajine, 2007



na vrh