info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
14. 4. 2008

Boji za mestni prostor

Uredništvo
S kulturno raznolikostjo, med-kulturnimi praksami v urbanih skupnostih ter s tem povezanih izzivih, ki se pojavljajo pred evropskimi glavnimi mesti, se bodo ta teden, v petek 18. in soboto 19. aprila 2008, ukvarjali na mednarodni delavnici z naslovom "Boji za mestni prostor". Odvijala se bo v klubu Gromka na Metelkovi in na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Delavnica je del projekta Evropske konference meščanov in prebivalcev glavnih mest in francoske organizacije Maison de'l Europe iz Pariza, ki pod vodstvom publicistke in aktivistke Ghislaine Glasson Deschaumes poteka v sodelovanju z različnimi partnerji iz Belgije, Bolgarije, Francije, Nemčije in Slovenijie.

Delavnica se bo pričela v petek ob 17.00 z okroglo mizo v klubu Gromka na Metelkovi in nadaljevala v soboto na Fakulteti za družbene vede. Udeleženci delavnice bodo razpravljali o kulturnih posrednikih. Med tistimi, ki delajo kulturo, se vsakdanje prakse in kulturna raznolikost organizirajo okrog nasprotij med "ne-institucionalizirano" in "institucionalizirano" kulturo. Od 1990-ih dalje ločujemo kulturne posrednike, ki se financirajo preko projektov, od tistih, ki jih stalno financirajo država ali občine. Čeprav je delitev zgodovinska in posledično zadeva vse vidike dela in obstoja kulturnih posrednikov, ta dva bloka nista niti homogena, niti v konfrontaciji.

Razprava naj bi tekla tudi o javnih kulturnih ustanovah, katerih uradno poslanstvo je skrb za nacionalno identiteto, vendar se od njih vse pogosteje pričakuje, da operirajo kot podjetja na trgu. Zato so javne kulturne ustanove pod pritiskom, da bi zavarovale neodvisne vire prihodkov in se prvenstveno naslonile na zaposlitev za določen čas, predstavile korporativne upravljalske ukrepe, pritegnile maso obiskovalcev, si prizadevale za PR itd.

Zdi se, da kulturni posredniki ne tekmujejo v spopadu za urbani prostor. Kakorkoli že, "ne-institucionalizirani" kulturni posredniki so zaradi svojega spremenljivega značaja sposobni naseliti vmesne urbane prostore, ki so ostali opuščeni ali zanemarjeni iz špekulativnih razlogov v procesih deindustrializacije, privatizacije ali nerazumljivih strategij mestnih administracij. Kot posledica, prostori kulturne in medkulturne prakse pogosto sovpadajo z začasnimi avtonomnimi conami potencilne družbene emancipacije. Vseeno pa so družbeni odnosi, ki se porajajo v teh alternativnih prostorih, globoko zaznamovani z nasprotji, napetostmi in spori.

Udeleženci delavnice bodo spregovorili tudi o tem, kako ti družbeni odnosi na specifičen način ponazarjajo napetosti in nasprotja, ki so prisotni v širšem kontekstu kulturne produkcije in poznega kapitalizma.


Več:
>>Maison de l’Europe de Paris
>>www.kulturnik.si

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Maison de l’Europe de Paris



na vrh