info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
15. 4. 2008

Prostovoljna zbornica kot družbena zaveza

Matevž Čelik
V tem mesecu naj bi Državni zbor obravnaval Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti, ki naj bi uvedel prostovoljni večzbornični sistem. Prizadeti arhitekturna in inženirska zbornica sta si v preteklih tednih z javnim nastopanjem, ki ga doslej nismo bili vajeni, prizadevali javnost in poslance prepričati v svoj prav, da je zakon napaka in da naj bi se o tem strinjala večina njunih članov, ki so se v skromnem številu udeleževali organiziranih zborovanj.

Z zakonom naj bi uredili arhitekturno in inženirsko dejavnost. Zakonski predlog, ki ga sta ga obe zbornici uskladili z Ministrstvom za okolje in prostor naj bi še utrdil obvezni enozbornični sistem in ga razširil z novimi pooblastili zbornic. Po tem predlogu naj bi bile strokovne licence, tako kot danes povezane s plačilom članarine in pristojbine zbornici. Opravljanje dejavnosti mimo članstva v zbornicah pa naj ne bi bilo mogoče. Država naj bi se še naprej odrekala trem javnim pooblastilom: vodenju imenika pridobljenih licenc, izvajanju javnih natečajev in nadzoru nad vstopom v poklic s strokovnim izpitom. Poleg tega naj bi zbornici pooblastila še za izvajanje stalnega obveznega izobraževanja za člane.

V medresorskem usklajevanju konec februarja je vladni odbor za gospodarstvo takšen predlog zavrnil in zakon v nekaterih členih dodelal. Tako naj bi predlog zakona, ki je zdaj v parlamentu uvedel svobodni enozbornični sistem in omogočil prostovoljno vključevanje v zbornice. Država naj bi tudi zadržala vsa javna pooblastila in jih podeljevala za to usposobljenim poklicnim organizacijam.

Pisci zakona se ob pripravi gradiva sicer po vsej verjetnosti niso posebej poglabljali v fenomenološke vidike bodoče organizacije zbornic. Vendar je vladno in zbornično verzijo zakona mogoče pogledati tudi na ta način. O organizaciji arhitekturnega poklica obsežno govori knjiga The ethical Architect, ki jo je napisal Tom Spector in je leta 2001 izšla pri založbi Princeton Architectural Press. Spector v svoji knjigi obravnava dve filozofsko sociološki teoriji, ki sta pomembni na področju profesionalizacije. Ugotavlja, da se profesionalizacija lahko odvije na dva načina: z izsiljevanjem ali z dogovorom. PrvI način temelji na konfliktni teoriji, drugi pa na teoriji o družbeni pogodbi.

Konfliktna teorija zagovarja idejo človeške družbe, v kateri se interesne skupine borijo za vpliv in nadzor, da bi obranile svoje interese. Ta ideja ima korenine v delu Karla Marxa (1818-1883), v novejšem času pa so se nanjo sklicevali predvsem ameriški sociologi, ki so se ukvarjali s profesionalizacijo. Eno najbolj znanih del na tem področju je razprava The rise of Proffesionalism, ki jo je leta 1977 izdal Magali Larson.

Teorija o družbeni pogodbi je ideja o človeški družbi kot skupnem podvigu za vzajemni napredek. Za začetnika te ideje velja angleški filozof Thomas Hobbes (1588-1679). Kasneje sta se z družbeno pogodbo veliko ukvarjala še John Locke in Jean Jacques Rousseau. V sodobnem času pa se na področju profesionalizacije kot zagovornika teorije o družbeni pogodbi omenjata predvsem John Rawls in David Gauthier. Delo prvega je knjiga A Theory of Justice, izšla leta 1971, delo drugega pa Morals by Agreement, izšlo leta 1986.

Mnoge vsebine in način priprave zbornične verzije zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti govorijo o tem, da gre pri tem načinu za konfliktno teorijo. Zbornična verzija zakona je skušala uzakoniti pozicijo moči stroke nad družbo. Med pripravo zakona sta ZAPS in IZS delovali kot skupini, ki sta postavljali zahteve samo v skladu s svojimi cilji. To pa je ena glavnih značilnosti konfliktnega načina profesionalizacije. Kot pravi Spector, jo je mogoče propoznati po samopoveličevanju skupine "domnevnih" strokovnjakov, ki skušajo organizirati nadzor nad vstopanjem v poklic, znotraj njega oblikovati restriktivne politike in s tem predvsem varovati svoj "vrt". Če povzamemo: konfliktna teorija govori o tem, kako neka poklicna skupina do družbenega položaja skuša priti s komolci. Takšen način že v temeljih ne vsebuje etične komponente in popolnoma zanika moralne vidike poklicnega organiziranja.

Morda v ozadju vladne verzije zakona zares ni bilo ideje, da bi skušali organizirati arhitekturno in inženirsko dejavnost na podlagi teorije o družbeni pogodbi. Vendar svobodni večzbornični sistem ponuja veliko več možnosti, da bi se prostorski in arhitekturni poklici organizirali na takšen način. Vladni predlog zakona skuša uzakoniti in regulirati sodelovanje med družbo in stroko na odprt način, tako da za obe strani pusti dovolj prostora za sodelovanje. Takšen način dejanjsko priznava legitimne družbene koristi poklicev, ki jih obravnava, namesto, da bi jih skušal umetno vsiliti.

Za razliko od zbornične verzije zakona, ki zapoveduje, je to zakon, ki omogoča. Omogoča, da družba prenese posebna pooblastila s področja prostorskih, arhitekturnih in inženirskih poklicev na tisto poklicno organizacijo, ki bo ta pooblastila sposobna najbolje izvajati. Zato je v vladni verziji Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti tudi veliko več etike. Pogodbeni odnosi, ki bi morali biti prav za arhitekte še posebej pomembni, se v tem zakonu ponujajo kot moralna obveznost poklicev do družbe. Pa tudi obratno: moralna obveznost družbe do arhitekture je v tej verziji zakona neprimerno večja. Model vzajemnih koristi med družbo in stroko je bolj zdrav in trajno lahko uspešnejši, kot model uzakonitve posebnih pristojnosti za katerokoli poklicno skupino.

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Anonimnez
Brez naslova, 17.4. 2008, 19:35

Spet en kvaliteten prispevek Urednika. Se popolnoma strinjam in srčno upam, da bo teh ZAPSovih zatohlin enkrat konec.

PavelG
Majhen sociološki popravek, 23.4. 2008, 11:38

Čeprav je res, da je Marx zagovarjal družbeni konflikt kot gonilo družbenega razvoja, pa v ožjem sociološkemk smislu ne spada med pristaše tkim "konfliktne teorije". Marx je teoretik razrednega boja, ki temelji na razrednem konfliktu, eliminacijo kapitalistov in vzpostavitev brezrazredne družbe. Temelj sociološke konfliktne teorije je vprašanje družbene redistribucije naravnih in ustvarjenih virov in ne eliminacija enega od razredov. Družbeni konflikt ima lahko pozirivne učinke in "funcionalen" za razvoj družbe. Priporočam branje klasičnega dela Lewis Coserja Functions of social conflict...

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
Temne plati obvezne zbornice
TrajekT 3. 4. 2008
Zbor arhitektov za podporo ZAPS
TrajekT 28. 2. 2008
Bo ZAPS razpadla ali se povezala?
TrajekT 25. 2. 2008
Nov zakon: članstvo v zbornici neobvezno
TrajekT 22. 2. 2008
Kulturniki ne dobijo naziva arhitekt
TrajekT 22. 2. 2008
Nova pooblastila novim zbornicam
TrajekT 21. 2. 2008
Monopolni ZAPS nas tolče po žepu
TrajekT 1. 2. 2008
Bo ZAID spremenil licenčna pooblastila?
TrajekT 12. 1. 2008
Zakon za arhitekte
TrajekT 30.01.2007

Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (*.doc)










na vrh