info akcije magazine id mail english
NoviceFotoNapovednikBranjeLinkiArhiv novic
20. 5. 2008

Reality show Emonika

Matevž Čelik
Emonikin posvetovalni svet, kjer se bodo na posvetovanjih pogovarjali o Emonikinih načrtih, prinaša v Ljubljano nov način komuniciranja z javnostjo, ki je namenjeno gladki ter nemoteni izvedbi projekta nakupovalnega in poslovnega središča z novo postajno dvorano. In seveda ustvarjanju pozitivnih občutkov, da prispevate k nečemu velikemu.

Podjetje Emonika, ta četrtek, 22. maja 2008 ob 17. uri v Cankarjevem domu, organizira že drugo posvetovanje svojega Posvetovalnega sveta. Posvečeno bo vplivom na okolje in prometni ureditvi projekta.

Emonikini PR-ovci so si svet zamislili kot platformo, preko katere si podjetje zdaj prizadeva vzpostaviti "argumentiran dialog s strokovnjaki in prebivalci Ljubljane". V posvetovalni svet je Emonika imenovala svoje predstavnike, predstavnike Slovenskih železnic in Mestne občine Ljubljana, vanj pa povabila še zainteresirane strokovanjake in Ljubljančane. V organizacijski shemi, objavljeni na spletnih straneh Emonike kot eden stebrov posvetovalnega sveta nastopa tudi ljubljanski Urbosvet, vendar se je ta po nastopu mandata ekipe župana Jankoviča očitno razblinil v številnih projektih, ki jih v mestu izvajajo njegovi člani.

Posvetovalni svet so pri Emoniki ustanovili s "plemenitimi" nameni: zaradi pridobivanja mnenj in stališč, izmenjave pobud, podajanja odgovorov, pojasnjevanja odločitev... Po pravilih delovanja Posvetovalnega sveta imajo vsi njegovi člani enakopraven status, organizacija brez konkretnih imen, zadolžitev in pristojnosti pa seveda predstavlja odličen model za manipulacijo. Navzven neformalna, prostovoljna in transparentna. V ozadju pa skrbna Emonikina služba za marketing in odnose z javnostmi.

V dokaz transparentnosti, tolerantnosti in poslušanja vseh pobud so Emonikini PR-ovci med spletnimi povezavami navedli samo štiri nevladne organizacije: Trajekt, Društvo arhitektov Ljubljana, Naddemokracijo in Forum za Ljubljano. Češ, poglejte: vsi so vključeni v naš veliki projekt.

Predavanja, v katerih so predstavljeni različni deli in vsebine projekta potekajo v Cankarjevem domu in so pravzaprav zanimiv vir informacij o projektu. Vendar njihovo pot do javnosti prijazno nadzira Emonikina služba za marketing in odnose z javnostmi. Posvetovanja odpira direktor Csaba Tóth, za njim nastopi nekaj strokovnjakov, na koncu pa sestavijo lepo sporočilo za javnost.

Namen ustanovitve posvetovalnega sveta, kakor je opredeljen na spletni strani Emonike, seveda ni vplivati na izgled ali z usklajevanji doprinesti k kakovostim projekta nakupovalnega središča, poslovne stolpnice in postajne dvorane. Za vse to bo poskrbela Emonika sama. Posvetovalni svet je pravzaprav samo ena od rubrik projekta Emonika. Realityshow, v katerega se lahko vključite, a ga boste najverjetneje predčasno zapustili. Če se sodelovanja ne boste naveličali sami, boste najverjetneje odšli, ker vam bo padla priljubljenost. Odločili pa se bodo tako ali tako v žiriji.


Več:
>>Emonika Posvetovalni svet

 na vrh

Komentar
ime
email
naslov komentarja
vpisite niz iz  stolpca
 

Marko Močnik
Ja kaj pa Vas zdaj moti?, 21.5. 2008, 09:28

Spet Vam gre nekaj v nos, kar sploh ni utemeljeno. Nekdo se trudi, da vključi mnenja, pribombe stroke in prebivalcev, vi pa s takim člankom cinično molite prst in razdvajate, namesto, da bi pohvalili in povezovali. Samo vi na Trajektu ste ober-stroka, ki ve vse kar je prav in kar ne. Ni čuda, da se pri nas noben večji projekt ne more uresničit. Taki, kot ste vi, sramotite Slovenijo, saj se ne premakne niti en projekt - kritizirate vse! Ovirate vse! Ste kot prežeči volkovi! Na žalost so kapitalisti pred vami, saj malo gledajo naokoli, vi pa le gledate na arhitekturo kot da smo v 1950ih. Sramota! Komaj čakam, da bo Emonika stala in da se bom smejal od sreče! Zmagali bomo!

Janez
precej stvari nas moti..., 21.5. 2008, 10:47

Kaže, da je g. Marko Močnik tudi del Emonikine PR službe - ali pa je bil s strani le-te že uspešno prepričan, kako je Emonika lepa arhitektura in čudovit doprinos k reševanju urbanističnih zablod v Ljubljani.

Kako ste lahko, g. Marko Močnik, tako zelo prepričani, da bo investitor resnično vključil mnenja, pribombe stroke in prebivalcev? Lahko ponudite kakršenkoli argument ali pozitivno izkušnjo s konkretnim investitorjem iz preteklosti, da bo to storil v bodoče?
Očitno je vam pomembno le to, da se projekt premakne, četudi se premakne v napačno smer.


luka
Brez naslova, 21.5. 2008, 13:36

Mislim, da je vsaka skrb v tej zgodbi odveč, saj je kristalno jasno, da iz nje ne bo nič. Nobena banka namreč ni dovolj nora, da bi financirala takšno špekulacijo kot je Emonika, še posebej ne zdaj, ko so jo banke skupile zaradi hipotekarne krize... Zemljo bi morala nazaj odkupiti država, mesto pa razpisati urbanistični tečaj za celotno območje do Šmartinske in zapovedati poglobitev tirov. To je edina dolgoročno pozitivna rešitev za Ljubljano. Natečajni elaborat naj služi kot okviren zazidalno-programski načrt, zemljo pa naj se prodaja namensko za posamezne investicije, oz. še bolje mesto lahko na svoji zemlji, ki jo ustrezno komunalno opremi nad tiri zgradi na tisoče stanovanj na prime lokaciji in jih proda precej pod tržno ceno pri čemer še dobro zasluži. Ampak saj vse to vedo tudi oni, človek se vpraša samo kakšni interesi jih ovirajo pri tem, da bi to naredili. To da je pogodba s Trigranitom nična je namreč jasno vsakomur, ki vsaj približno pozna njeno vsebino... Marko Močnik vi se pa reje lotite drugega posla, kot agitiranja po Trajektu, v svoji pisariji do danes niste podali niti ene argumentirane utemeljitve, razen tega, da je potrebno na vsak način graditi, poleg tega ne razumete, da je enkrat za vselej potrebno presekati ljubljanski gordijski vozel, tako z urbanističnega kot pravnega vidika in stvari postaviti na svoje mesto, da ne bo vsak, ki pomaha s šopom denarjev neovirano svinjal po Ljubljani...

Daša
Hitro tecite stran od Posvetovalnega sveta, 22.5. 2008, 12:18

Ne želim se opredeljevati do samega projekta Emonika glede njegovih arhitekturnih oziroma urbanističnih rešitev; niti razpravljati, kaj naj mesto ali država namesto tega projekta naredi s tem prostorom. Oboje bi počela kot laik in nočem se pridružiti tistim piscem na vaših straneh, ki menijo, da se itak spoznajo na vse. Zatorej bom zgolj komentirala mnenje Matevža Čelika o manipulaciji, piarovskem pranju Emonike, zavajanju javnosti in temu podobnih trditev. Na te trditve bi mu želela odgovoriti z njegovimi besedami in zato moram spomniti na njegovo dopisovanje z Jankom Rožičem v Dnevnikovem Objektivu marca letos. Nekaj njegovih misli: » Dogovarjanje za boljše skupno bivanje omogoča samo dovolj odprt urbanizem, v katerem bodo lahko sodelovali vsi prizadevni ljudje z dobrimi idejami. Začeti bi morali s spoznavanjem ljudi: z njihovimi namerami, potrebami in željami. Veliko je stvari, ki jih je nemogoče izvedeti brez sodelovanja širokega kroga prebivalcev« in še tale: » Različna mnenja bi lahko postala del nove urbane demokracije. Vendar bi bilo treba najti nove načine, kako demokratizirati odločitve, ki proizvajajo urbani prostor. Tudi razhajanja strokovnjakov, protesti strokovnih društev ali nasprotni projekti so v svetovnih mestih nekaj običajnega, ko se ljudje pogovarjajo o prihodnosti in novih projektih«. Vsako od teh misli seveda takoj podpišem in moram priznati, da so bila njegova pisma Janku Rožiču ena izmed najboljših, ki se sicer pojavljajo v tej rubriki. Toda pisati pisma kolegu je očitno zanj nekaj drugega kot pisati komentarje za Trajekt. Kaj se je z Matevžem Čelikom zgodilo od marca do danes? Nič katastrofalnega; najverjetneje še vedno enako misli - ampak ne gre mi v račun, zakaj potem danes napada neko formo, ki jo je skozi ta pisma predstavljal kot nujen predpogoj urbane demokracije. Še marca meseca je govoril o vključevanju javnosti, sodelovanju, o dialogu, o potrebi po soočanju različnih mnenj, o potrebi po dialogu med investitorji in branilci javnega interesa… Super. Ko pa nek investitor poskuša vzpostaviti ta dialog, je pa to po njegovem manipulacija in piarovsko produciranje megle…. V čem je problem? Dejstvo je, da se danes vsakem koraku srečujemo s teoretiziranji, kako moramo vzpostaviti participatorno demokracijo. Omogočiti vsem ljudem, da sodelujejo pri skoraj vseh procesih (okoljskih, urbanističnih itd..). Ko nekdo z dejanji prehiti te velike teoretike in to dejansko stori v praksi, je potem to nenadoma manipulacija!!! Zakaj? Odgovor je bolj preprost, kot si mislimo, gre očitno za to, da si samo posebne skupine jemljejo pravico do presojanja (kar tako na pamet in povprek), kdaj so neki procesi demokratični in kdaj ne. Če »vsili« dialog civilna iniciativa so to demokratični procesi, znak zrelosti naše družbe, če bi Posvetovalni svet Emonika z enakimi vsebinami, vabljenimi in načinom dela ustanovilo Društvo arhitektov, bi Matevž Čelik najbrž na svoji spletni strani pozdravil s komentarjem, da se je končno nekaj premaknilo v smeri urbane demokracije (kot je pisal v Dnevniku). Ker je Posvetovalni svet kot formo za vzpostavitev dialoga na temelju strokovnih izhodišč predlagal investitor, je to manipulacija. Halo? Srečujemo se torej še z enim slovenskim fenomenom, da lahko nekdo presoja, kdaj so nekateri procesi participacije demokratični in kdaj so manipulacija. Na podlagi kakšnih argumentov? Upam si trditi, da je manipulacija prav to, da se je ta komentar pojavil na strani Trajekta z namenom – pravočasno odvrniti tiste, ki so, po Čelikovem mnenju, padli na finto in se celo udeležili prve delavnice, da se ja ne bi še ostalih dveh. Ker mogoče pa bi ta forma prinesla kakšne rešitve v smeri win-win situacije. Kar bi bila seveda katastrofa, ker je kritikantstvo nekaj, kar se danes vendarle nosi med intelektualci. Kaj bi pa pol kritizirali? In to je po moje tudi ključni namen pisanja Matevža Čelika. Svarilo, da bežite stran od Posvetovalnega sveta Emonika, ker mogoče bi se pa tam lahko celo kaj dogovorili. S tem brezobzirnim madžarskim kapitalistom, pa se vendarle ne spodobi pogovarjati.
Naj gospoda Čelika spomnim še na eno majhno past v teh participatornih procesih, ki jo je v silni vnemi takrat marca, ko je o njen pisal, pozabil. Načeloma obstajajo za sodelovanje javnosti formalne in neformalne oblike. Seveda je Posvetovalni svet neformalna oblika sodelovanja, drugačna tudi ne more biti, ker ni predpisana v nobeni zakonodaji in upravnih postopkih. Načeloma so neformalne oblike nadgradnja formalnih oblik, in odločitve sprejete na neformalnih oblikah težko postanejo obvezujoče za odločevalce. Koliko so odločitve, sprejete na takih neformalnih oblikah zavezujoče za pobudnika oziroma v tem primeru za investitorja, je odvisno zgolj od njegove etične drže. Zakaj vsi vi, ki sedaj zlivate gnev nad pobudo Emonike, svoje energije raje ne usmerite v to, da bi s sodelovanjem v Posvetovalnem svetu, našli način dialoga z investitorjem, v katerem bi iskali skupne rešitve, kako dane pobude in mnenja vključiti v projekt?
Ah – seveda to terja zrelost z obeh strani in kaj ko je seveda mnogo enostavneje se distancirati od projekta in ga označiti za manipulacijo. Slovenija še dolgo ne bo postala dežela participatorne demokracije. Zakaj? Ker sodelovanje javnosti prinaša predvsem odgovornost na strani vseh tistih, ki vstopajo v proces. Te pa si ne želi prevzeti nihče. Saj je seveda mnogo enostavneje samo kritizirati.


Matevž Čelik
Daši, 22.5. 2008, 12:47

Posvetovalni svet Emonika je nedvomno korak naprej pri komuniciranju investirtorjev z javnostjo. Kot zapisano, so predavanja, v katerih so predstavljeni različni deli in vsebine projekta v Cankarjevem domu pravzaprav zanimiv vir informacij o projektu. Priporočam vsakomur, da se jih udeleži. Vendar posvetovalnega telesa, ki ga ustanovi investitor v fazi, ko je gradbišče praktično že odprto ne moremo primerjati z institucijami participatorne demokracije, kot jih poznajo v svetu. Zaradi dveh stvari:

1. ker je bila organizirana v fazi, ko je praktično nemogoče pričakovati, da bi lahko vplivala na projekt
2. ker njen pobudnik in podporni servis ne prihaja iz javnega, temveč zasebnega sektorja, ki ima poleg tega na projektu specifičen interes

Potrebno je pozdraviti investitorjevo namero da projekt implementira na kar najbolj transparenten način. Posvetovalni svet je v tem smislu koristen, v zvezi z njim gojiti prevelika pričakovanja in ga razglašati za neformalno obliko participatorne demokracije, pa je pretirano. Vsaj dokler ga vodi, sicer nedvomno prizadevna in dobro usposobljena Emonikina služba za odnose z javnostmi. Sicer pa se tudi sam nameravam udeležiti kakšnega od posvetov, ker se mi projekt in celoten proces njegove implementacije zdita zelo zanimiva.


luka
Brez naslova, 22.5. 2008, 13:43

Ah Čelik ne se zdaj popolnoma diskreditirati. Ne morete kimati stroki in špekulantom hkrati. Projekt in proces implemantacije se vam zdita ZANIMIVA!? Kako diplomatsko in spravljivo! Na ta način ne pridemo nikamor. Pri tem projektu je že iz pravnega vidika toliko malverzacij, da lahko reče, da je zanimiv kvečjemu državni tožilec. Kar se tiče Posvetovalnega sveta pa vsi vemo, da je veliko prepozen in le poteza Emonikinega PR-ja za pomiritev strasti v javnosti.

Stanko
sodelovanje, 22.5. 2008, 14:19

Širiti infromacije o načrtovanem posegu je dobro. Ti posveti so namreč predvsem to in pa priložnost, da se javnost izreče o projektu. Tak način dela je normalen in zaželen,. Dati javnosti prostor in čas ni redna praksa pri nas, zato je to za pozdravit.
Drugo pa je ustvarjanje vtisa o "odprtosti" projekta in investitorja za sodelovanje in prikazovanje vpetosti reštiev v komunikacisjko platformo.

Ključno vprašanje zato je, aii je bil Trajekt k sodelovanju povabljen in seveda, ali so na sodleovanje pristali drugi imenovani akterji. Če je odgovor da, potem ni problema. Če pa je odgovor ne, je treba investitorju in njegovi PR službi povedati, da si tega v slovneskem urejanj uprosotra ne dovolimo in da naj takoj umaknejo iz paltforme vse, ki z njimi v resnici ne sodelujejo..


dr. Marko Močnik
Nisem del P.R.-ja!, 22.5. 2008, 16:22

Dragi pisarji in psevdo-kritiki! Zanimivo, kako ste se razpisali. Se popolnoma strinjam z Dašo. Jaz pač povem naravnost in brez dlake na jeziku. Obračate se kamor veter pihne. Vselej nadpametni, nikoli zadovoljni kvazi-intelektualci, ki bi 'demokracijo', a le če na koncu šteje le vaše mnenje oz. kot temu pravite strokovnost. Kje so ulični protesti? Kje so mobilizirane mase ljudi? Veste, da ste v manjšini z vašim nenehno negativnim pogledom na problematiko razvoja Ljubljane. Pod imenom 'stroka' se skrivate in zlorabljate raznorazne forume (ki si jih lastite) in nenehno napadate kapital, drugačno mnenje in drugačne pristope. Gospodje, komunizem je mimo, danes brez kapitala ne bomo speljali nobenega nujno potrebnega velikega projekta. Hvala bogu, da se končno nekaj premika. Ko ste takšni kot vi narekovali kaj je dobro za Ljubljano in kaj ne, pa smo imeli sanjsko železniško postajo s tlakovci oplemenitenimi z asfaltom, asfaltne ploščadi, umazanijo in iz le-te razrasla drevesa. Prava paša za oči tujih turistov, ki so se pripeljali v prestolnico. Nato so si lahko ogledali razpadajoči Kolizej in socialistični meganebotičnik Metalko, nato pa seveda šoderjamo, ki čaka, da jo bo zvrhal NUK2. A takrat pa je bilo vse v najlepšem redu, a ne? Šentflorjanska harmonija, ko se nič ne premakne, je Slovencelj samozavesten. Ko pa gre v koraku s časom, pa ga onesigura. Tega vas je strah, da vas bo novejša stroka prehitela, da bodo ljudje zadovoljni z Emoniko, Novim Kolizejem, s projektni na Šmartinski in Tobačni... Takrat ne boste imeli več argumentov za svojo strokovnost. Seveda boste se spet obrnili kamor bo veter pihal. Ko bodo turisti in stroka iz tujine prihajali v sodobno Ljubljano in jo hvalili, pa boste tudi vi pisali slavospeve sodobni arhitekturi. Čas vas prehiteva, osemdeseta so mimo, prosim vas, da ne izgudite obraza, ko se sprenevedate, pa prispevajte kaj konstruktivnega k debati. Niste vi Bog, niti multimiliarder, ki bi diktiralprojekte po svojem (edino pravem) mnenju oz. stroki. Pa brez zamere.

Vaš Marko Močnik


Francoz
Prve bojne vrste..., 22.5. 2008, 17:24

Dr. Močnik, vi boste itak zmagali, kot ste nam že večkrat sporočili. Mi pa bomo še naprej pisali in se pritoževali in zahtevali demokracijo in poštenje in kakovost v mestu za vse. Nekateri ste hitro zadovoljni kar z vsem, samo da se dogaja. Nekateri pa vedno dvomimo, ker vemo, da se da bolje. Nas boste morali pač prenašati tudi v svoji sladki zmagi. Tako je to.

miha volgemut
birokrati preoblečeni v strokovnjake, 22.5. 2008, 21:49

Birokrat je trdoživa zalega! Pozdravljam kapital z upanjem da bo čim prej odplaknil te ostanke. Birokratski raj je prerasel ves razvoj ...Talk is cheap! Sanje so prepovedane... naj živi vitalnost. Samozvani strokovnjaki ne bodo več dolgo uspevali tu,, /Živela akcija, praksa in arhitektura...strahopetci in sanjači bodo umirali v bolečinah... Slovenija je odprta, kdo se tega ne zaveda? Pluralna realnost razsuva institucije...1:0 za sproščenost / prostori se luftajo, nič več zaprtih niš-luknjic za birokrate/ treba se bo razmigat in marš delat! / Arhitekti rišejo projekte, netalentirani grejo v birokracijo. Interes kapitala ima vizijo! Živela moč, volja in vizija/ Interes kapitala dela DOBRO! - neinteres institucij-iniciativ dela slabo,,, Stojimo na gradbišču novega sveta, red in logika izgubljata igro s svobodo in akcijo, birokrate je izvrglo v kaotično in dezorientirano realnost / Mi hočemo biti zmagovalci, ostajati v formi in gibanju, še vedno ohranjati mišično maso, vitalnost, seksapil. / v smrtnem strahu se oprijema stara družba institutov in reda, ki se oddaljujejo kot fatamorgana, zamrznjena in okostenela ostaja v nekonsistentni realnosti...birokrat je truplo

Francoz
Laški enajsterec, 22.5. 2008, 22:32

... arhitektek, preoblečen v pesnika???

andrej
Brez naslova, 23.5. 2008, 11:51

Dragi Marko Močnik, takim pokroviteljskim oholežem se jaz ponavadi smejim, ker vem, da se za njihovim dr. nazivom in nastopaštvom skriva kratka malomeščanska pamet. Najboljša definicija demokracije je še vedno tista, da je le-ta "diktatura večine bedakov nad manjšino intelektualcev".
In glej ga zlomka, kako se to ujema z vašim sestavkom...


miha burger
emonika, 23.5. 2008, 11:53

Včeraj je na posvetovalnem svetu Emonike, njen direktor Czaba Toth med drugim dejal približno takole: »In Budapest I would still drive with my car if it takes three hours from my home to the office instead two hours as it is now« V kontekstu vsega dogajanja okoli Emonike bi to lahko prevedli: Do boljše rešitve se pač ne pride vedno enostavno in lahko.

Po tem stavku so mi misli ves čas uhajale k filmu z naslovom »Amazing Grace«, ki sem ga pred tedni slučajno gledal na nekem satelitskem programu. Film govori o več kot tridesetletni borbi nekega angleškega parlamentarca (od leta 1788 – 1821) za Zakon o prepovedi suženjstva. V začetku so ga podpirale le redke skupine sufražetk. Zaradi sprejetja tega zakona pa je v naslednjih letih v Angliji propadlo veliko podjetij; na ekonomskem področju so jo prehitele tako Francija kot ZDA, ki še niso odpravile suženjstva. Včeraj je bilo večkrat omenjeno kako je poglobitev železnice ekonomsko vprašljiva!

A za prikaz poante mojega komentarja moram navesti še en droben dogodek: zvečer na Odmevih, zahteva pomurske civilne iniciative po dokončanju njihovega dela avtoceste. V moji mladosti smo se vsi z veseljem peljali tri, štiri ure čez postojnske ride iz Ljubljane do Portoroža in zavriskali nad Črnim kalom, ko smo zagledali morje v daljavi, in sam sem bil udeležen v dolgotrajni borbi, da prideš sedaj tja dol v eni uri in imenujemo to napredek. To je vse podobno kot v filmu »Amazing Grace«, a pomurci so ujeti v neko drugo časovno zanko, njihova »Grace« je še vedno ujeta, a prav je da se borijo in pritiskajo in se bo zgodila. In ob pričakovanem izkopu Emonikine gradbene jame se je pokazala »Grace« za stoletno željo arhitektov in urbanistov Ljubljane. Priložnost za boljšo rešitev, pa če je tudi ekonomsko vprašljiva. Seveda zanima Czaba Totha samo Emonika, tudi vse njegove PR-ovce, za pošteno plačilo pošteno garajo, njemu je verjetno vseeno , če se peljemo iz Ljubljane do Portoroža pet ur. On nas hote ali nehote, to ne bomo nikoli vedeli, le opozarja, da dela svoj biznis, mi, kdorkoli že smo, pa se moramo sami potruditi za svojo »grace«. Emonika ni priložnost zaradi Trigranita, Emonika je priložnost ker se bo zaradi nje kopala gradbena jama na istem mestu kjer so skrite naše stoletne želje po prav in bolje, po lepšem dostopu do toplega morja. To priložnost je včeraj preizkusil le Janko Rožič. A je bil sam kot redkokdaj. In to je osnovna poanta, ki jo ponavljam že vrsto let: skupnostna arhitektska vest je prešibka, participatorna demokracija (kot pravi Daša – jaz ostajam rajši pri izrazu neposredna) je prešibka, je praktično ni (tudi Pristopovi PR-ovci je ne vzpodbujajo, spoštovana Daša), kot da še ni prišel njen čas, njena »grace«. A kot se je boril tisti angleški parlamentarec in se družil 30 let s tistimi sufražetkami, tako je treba, poskušati, poskušati in pritiskati. Izkoristiti tudi Emoniko in madžarskega kapitalista. In zaradi pritiska bo tudi avtocesta v pomurju kakšen dan prej. A poglobitve, ko bo enkrat Emonika stala, ne bo več. A ogromna večina arhitektov, večina ki tole bere, se bo le nasmehnila in skomignila z rameni....


jernej
Brez naslova, 26.5. 2008, 11:58

Ja Miha mogoče res... Treba se je zavedati, da je ljubljanska javnost tako lačna sprememb, da je pripravljena sprejeti karkoli še tako degeneriranega samo zato, da se v mestu končno nekaj premakne, od laične javnosti kaj drugega niti ne moremo pričakovati, vsaj pri nas ne. Je pa žalostno, da se o Emoniki ni izreklo društvo arhitektov, ki sploh ne vem čemu še služi in zbornica arhitektov, ki je itak servis teh istih degenerativnih kapitalistov. MOL ima tudi urbanistični svet in podžupana, pa se nihče ni jasno izrekel o nujnosti poglobitve za ljubljanski urbanizem, torej so zatajaile 4 instance, pri čemer gre največja graja prav društvu, ki bi moralo neprestano participirati v debati o mestnem urbanizmu, pa skupnega stališča stroke sploh ni, verjetno tudi zato, ker je prostor tako majhen in so vsi ti arhitektki že kompromitirani, saj delajo za ene in iste investitorje in si ne upajo reči ne bu ne mu, skratka dežela podložnih servilnežev, kar je vedno bila, človek si bi samo želel, da se to že enkrat neha!

janez
Brez naslova, 27.5. 2008, 08:41

Jernej, ziva resnica, kar si napisal.
Noben vec ne gleda kaj so njegove dolznosti, temvec le kaj so pravice in predvsem pa koristi. In tako je z nasimi drustvi, zbornico itd.
Sprijenost!


Anonimnez
Amerikanizacija, 30.5. 2008, 12:27

To kar počne Trigranit in negovi domači vazali je šolski primer ameriškega pristopa v biznisu do poskomunističnih držav vzhodne Evrope. Recept je tale: naredimo forum, da se čim več strokovnjakov izkašlja, medtem pa neovirano krmarimo naprej proti čim večjemu profitu.
Proti profitu nimam nič. Na kozlanje, pa mi gre kadar je izposlovan na tako primitiven in zastarel način, ki očitno v Sloveniji še vedno pali. Ja res smo zamorci.


Anonimnez
UPS?!, 3.6. 2008, 22:04

Gospod velespoštovani dr. Močnik. Če je prva konotacija, ki vas obide na "zamorce" rasizem, je to vaš hud problem. Pomen mojega pisanja je v tem, da smo kot družba neznansko zaostali in da nam lahko že vsak levak iz belega sveta prodaja buče.

Komentarji odražajo mnenja in stališča uporabnikov Trajekta. Možnost komentiranja je namenjena spodbujanju javne debate in odzivom na članke. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja komentarjev, ki presegajo 1000 znakov. Uredništvo si pridržuje pravico odstranitve komentarjev v primeru, da so žaljivi, spodbujajo kakršnokoli nestrpnost ali napeljujejo na kriminalna dejanja. Za vsebino komentarjev uredništvo ne odgovarja.
>>Emonika Posvetovalni svet




.
Organizacijska shema Posvetovalnega sveta, predstavljena na spletnih staneh Emonike



Tako bi lahko poglabljali železnico tudi v Ljubljani.


Emonika na maketi Vizija 2025

na vrh